Avtorji prehranskih smernic: "Niso veganske". NIJZ: "Vzbujajo strokovne pomisleke"

V znanstveni reviji MDPI Foods sta bila nedavno objavljena dva članka o slovenskih prehranskih smernicah. Ob tem se poraja dvom, ali avtorji, ki so bili tudi člani strateškega sveta za prehrano, ki ga je ustanovil premier Robert Golob, upravičeno govorijo o "slovenskih prehranskih smernicah", saj te še niso bile javno objavljene. Ministrstvo za zdravje jih je namreč poslalo Svetovni zdravstveni organizaciji, ki pregleda še ni zaključila.

Avtorji novih smernic ugotavljajo, da moški v Sloveniji v povprečju zaužijejo šestkrat, ženske pa štirikrat več mesa od priporočil, in predlagajo nove, okolju in zdravju prijaznejše jedilnike.

Na NIJZ pa pravijo, da članek "vzbuja pomisleke pri več strokovnih avtoritetah s področja hrane in prehrane v Sloveniji."

Članki o smernicah, ki še niso uradne

Več članov Strateškega sveta za prehrano, ki ga je ustanovil premier, je v znanstveni reviji MDPI Foods nedavno objavilo dva članka o slovenskih prehranskih smernicah.

Članka sta napisana v angleščini in naslovljena Slovenske prehranske smernice 2025: primerjava s prejšnjimi slovenskimi prehranskimi smernicami, dejanskim prehranskim vnosom in dieto EAT–Lancet ter Tristopenjski krožnik, trojna zmaga: zdravje, trajnost in pravičnost v slovenskih prehranskih smernicah 2025.

Avtorji prvega članka so Nataša Fidler Mis, Boštjan Jakše in Zlatko Fras, drugega pa poleg njih še Samo Kreft in Ana Vovk.

Vsi so bili najprej člani strateškega sveta za prehrano, nato pa delovne skupine pod okriljem ministrstva za zdravje, ki je bila zadolžena za pripravo novih nacionalnih smernic za zdravo in trajnostno prehrano.

Iz naslovov in vsebine obeh člankov se zdi, da gre za veljavne slovenske prehranske smernice (SNG2025), a ni tako. Kot so nam pojasnili v kabinetu predsednika vlade, je ministrstvo za zdravje osnutek smernic poslalo v mnenje Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Ta osnutek ni javno dostopen, WHO pa ga še pregleduje.

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pod okriljem katerega so nastale vse dozdajšnje prehranske smernice, pa pravijo, da "ne držijo navedbe v članku, da so nove prehranske smernice že sprejete, implementirane in predhodno v javni obravnavi," saj da smernice še niso bile uradno potrjene niti javno dostopne.

"Prav zato članek vzbuja pomisleke pri več strokovnih avtoritetah s področja hrane in prehrane v Sloveniji," so dodali na NIJZ.

V enem od člankov so njegovi avtorji zapisali, da so bile "smernice v celoti zunanje znanstveno recenzirane, vse pripombe recenzentov pa so bile vključene. Končna različica SNG2025 je bila 3. oktobra 2025 uradno predana ministru za zdravje in je trenutno v postopku vladnega potrjevanja. Smernice so torej vsebinsko dokončane in znanstveno finalizirane, vendar še niso uradno sprejete oziroma v veljavi."

Kakšna je bila vloga NIJZ?

Na NIJZ pravijo, da je člane skupine za izdelavo novih smernic (skupaj je bilo članov 13) določil strateški svet za prehrano, "kriteriji za vključitev v skupino nam niso poznani".

Kot pravijo, priprava smernic tako ni tekla znotraj definiranega sistema zdravstvene dejavnosti, kot je to običajno za izvajanje prehranskih nalog v interesu javnega zdravja. "Na NIJZ smo dobili dokument v oceno, ko je bil pripravljen. Komentirali smo pomanjkljivosti v procesu priprave, uporabljeni metodologiji in določenih strokovnih navedbah. Na pripravljene komentarje na prvo verzijo dokumenta nismo prejeli vsebinskega pojasnila niti katere od naslednjih verzij dokumenta niti bili na to temo vabljeni k nadaljnjemu strokovnemu usklajevanju ali obljubljeni javni razpravi," so poudarili.

Kot pravijo na ministrstvu za zdravje in je razvidno tudi javno dostopnih podatkov, pa je med 13 člani skupine, ki je pisala smernice, tudi predstavnica NIJZ Mojca Gabrijelčič. Da v skupini Gabrijelčič sodeluje, je NIJZ zapisal v odgovoru na naše vprašanje o pripravi smernic januarja lani.

Avtorji člankov pravijo, da so bile v proces priprave smernic vključene relevantne javnozdravstvene institucije, NIJZ pa je sodeloval tudi v ožji skupini priprave, na strokovnih razpravah in je seznanjen z razvojem smernic. "Mednarodni strokovni posveti v Sloveniji so potekali v soorganizaciji ministrstva za zdravje, NIJZ ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo," so še povedali soavtorji smernic in omenjenih člankov.

Član Strateškega sveta za prehrano je bil tudi strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen.

Preveč mesa, premalo stročnic

Avtorji člankov so primerjali to, kaj prebivalci Slovenije jedo, s tem, kar je priporočljivo. Uporabili so rezultate raziskave SI.Menu 2017/18, ki jo je pripravil NIJZ, ter priporočila diete EAT–Lancet. Gre za prehranski model, leta 2019 objavljen v medicinski reviji The Lancet, ki hkrati zmanjšuje tveganje za srčno-žilne in druge nenalezljive bolezni, na katere vpliva nezdrava prehrana, ter zmanjšuje vplive prehrane na okolje.

In kaj so ugotovili? Da prebivalci Slovenije zaužijemo po tej primerjavi pojemo občutno preveč mesa in soli ter premalo stročnic.

Moški v Sloveniji v povprečju zaužijejo šestkrat, ženske pa štirikrat več mesa od priporočil EAT-Lancet, med drugim kaže primerjava. Precej premalo pa pojemo predvsem zelenjave, stročnic, oreškov in semen. Več podatkov je v spodnjem grafu.

Trije krožniki

Kot pravijo v članku, smernice temeljijo na znanstvenih dokazih, nacionalnih podatkih in strokovnem soglasju ter povezujejo zdravje, okoljsko trajnost in pravičnost (kulturno raznolikost in dostopnost) ter uresničujejo načelo, da nihče ni izključen prek treh pretežno rastlinskih krožnikov: mediteranskega, lakto-ovo vegetarijanskega in polnovredno rastlinskega (veganskega).

Edini od treh krožnikov oziroma priporočenih jedilnikov, ki vsebuje meso, je mediteranski, ki določa "višje ciljne vnose za stročnice, polnozrnata žita, zelenjavo, sadje, oreške in semena; strožje omejitve za rdeče in predelano meso ter sir; omejitve za rafinirana žita in proste sladkorje; ter ostaja združljiv z zmernimi količinami rib, jajc in mlečnih izdelkov".

Konkretno, priporoča do 300 gramov mesa na teden, pri čemer svetuje "dajte prednost perutnini, omejite rdeče meso; izogibajte se predelanemu mesu" ter do 200 gramov rib. "Dajte prednost mastnim ribam (npr. sardele in losos); olje iz mikroalg je trajnostna alternativa ribam," še piše.

Povsem se odsvetuje alkohol.

Ker je objava povzročila razburjenje predvsem na družbenih omrežjih, deloma pa tudi med strokovno javnostjo, so avtorji v odzivu zapisali, da ne gre za veganske smernice.

"Ne prepovedujejo mesa in ne zahtevajo veganstva. Gre za smernice zdrave in trajnostne prehrane, ki priporočajo več živil rastlinskega izvora ter zmernost pri živilih živalskega izvora, sladkorja, soli, alkohola in visoko predelanih živil," so poudarili.

"Takšna priporočila sledijo sodobnim znanstvenim spoznanjem o vplivu prehrane na zdravje," so še povedali in izpostavili, da upoštevanje zdravja in trajnosti v prehranskih smernicah ni posebnost Slovenije, temveč del sodobnih mednarodnih strokovnih usmeritev, saj da tako WHO kot Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) že več let priporočata, da države prehranske smernice oblikujejo tako, da upoštevajo tako zdravstveni kot tudi okoljski vidik prehrane.