Vlada je na današnji seji potrdila predloga novel Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, s katerima želi v slovenski pravni red prenesti določila dveh evropskih direktiv. Kot je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, se s sprejetjem novel zakonov mudi, saj je skrajni rok, ki nam ga je naložila Evropska komisija po dveh že prejetih opominih, 19. oktober letos.
Kot je po seji vlade na novinarski konferenci povedal gospodarski minister Matjaž Han, z novelama zakonov dosegajo štiri cilje: prispevajo k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotavljajo visoko stopnjo varstva avtorjev, lajšajo ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavljajo okvir za ustrezno koriščenje avtorskih in drugih varovanih vsebin.
“Predloge in pripombe so podali številni deležniki – avtorji, izvajalci, založniki, kolektivne organizacije, nevladne organizacije, univerze, šole, knjižnice, gospodarska združenja, itn. Interesi vseh teh deležnikov so nasprotujoči in jih je težko uskladiti, ampak vendarle … Prišli smo do skupne, kompromisne rešitve,” je povedal Han in dodal, da so tesno sodelovali tudi z Uradom RS za intelektualno lastnino.
Poglavitne rešitve novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah so: pravično plačilo avtorjem in izvajalcem, licenciranje oziroma širši dostop vsebin na spletu in nove omejitve pravic, je pojasnil minister. Osnovni zakon določa, kakšne so te pravice, zakon o kolektivnem upravljanju teh pravic pa določa, kako jih avtorji uveljavljajo.
Med drugim je minister omenil, da bi ena izmed novosti bila, da bi bili “avtorji upravičeni do nadomestila tudi v primeru, ko bodo njihova dela objavljena preko spletnih portalov”. Kot plastični primer je navedel, da bi avtor članka na Delu dobil nadomestilo za objavo tega članka na portalu Novice najdi.si. Naknadno so na MGRT zapisali, da to pomeni, da bo avtor po novem upravičen tudi do primernega deleža prihodka, ki ga prejme založnik medijske publikacije v primeru uporabe spletnih člankov časopisnih hiš s strani drugih spletnih ponudnikov, ki zbirajo novice. Novela predvideva enakopravno delilno razmerje, in sicer 50 % nadomestila dobi avtor, 50 % nadomestila pa dobi založnik medijske publikacije.
Kot je še pojasnil minister, je rok za sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah potekel že junija leta 2021. Slovenija je zaradi zamude pri prenosu direktiv prejela dva opomina iz Bruslja.
Evropska komisija je odobrila prošnjo Slovenije za podaljšanje roka za odgovor na drugi opomin, določili pa so nov skrajni rok, in sicer 19. oktober 2022. Kot je povedal Han, se tako s sprejetjem te zakonodaje zelo mudi, Vlada RS pa predlaga DZ, naj predlog zakona obravnava na avgustovski seji po nujnem postopku. “Narediti moramo vse, da bo ta zakonodaja sprejeta v mesecu dni, da Evropski komisiji po nepotrebnem ne plačujemo kazni,” je poudaril gospodarski minister. Kazen sicer znaša več kot milijon evrov.
Cilj spremembe zakona je prenos dveh evropskih direktiv v slovenski pravni red – Direktive 2019/789/EU in Direktive 2019/790/EU. Države članice bi določbe omenjenih direktiv v svojo nacionalno zakonodajo morale prenesti do 7. junija 2021.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!