Menu Item
Namen novega zakona o dolgotrajni oskrbi je zagotavljanje dostopne, kakovostne, varne in finančno vzdržne oskrbe, so izpostavili sodelujoči na javni predstavitvi tega zakona. V oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe se bo med drugim upoštevalo zmožnosti gibanja osebe v okolju, kjer prebiva, kognitivne in komunikacijske sposobnosti posameznika in sposobnost samooskrbe v okolju, kjer oseba prebiva.
Ob javni predstavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki sta jo organizirala zdravstveno ministrstvo in Zdravniška zbornica Slovenije, so udeleženci poudarili pomen sistematične ureditve področja. Namen zakona je zagotavljanje dostopne, kakovostne, varne in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe, so izpostavili sodelujoči na javni predstavitvi.
Obseg dela s starejšimi v internističnih strokah se je zelo povečal
Kot je poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, zdravniki še posebej čutijo potrebo po tem, da se v Sloveniji uredi dolgotrajna oskrba. Obseg dela s starejšimi se je namreč v zadnjem času v internističnih strokah zelo povečal. Opozorila je tudi, da številni starejši, ki so deležni akutne obravnave v bolnišnicah, te ne morejo zapustiti tako, da bi se v domače okolje vrnili polno funkcionalni. “Zato je pomembno, da so v državi vzpostavljeni pogoji, da lahko vsaka oseba, ki ima z leti zmanjšanje sposobnosti, nadaljuje svoje življenje v okolju, ki je zanjo primerno in so zato priskrbljena tudi sredstva,” je dejala.
Generalni direktor direktorata za razvoj zdravstvenega sistema Bogdan Tušar, ki je predstavil vsebino predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, je poudaril, da “iskanje odgovorov glede oskrbe v obdobju, ko zaradi bolezni, poškodb, starosti, invalidnosti ne moremo več skrbeti sami zase, ostaja odraz skupne družbene odgovornosti do vsakega državljana”.
Predlog namenjen tistim, ki so trajno odvisni od pomoči drugih
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po besedah Tušarja zajema niz ukrepov, ki so namenjeni predvsem osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualne sposobnosti v daljšem časovnem obdobju trajno odvisne od pomoči druge osebe in potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih. Ob tem predlagajo, da upravičenci s primerljivimi potrebami prosto dostopajo do primerljivih pravic in da naj upravičenci izbirajo med različnimi pravicami in oblikami storitev in okolja, kjer jih želijo koristiti.
Po predlogu zakona bi sistem dolgotrajne oskrbe ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Predlog zakona po besedah Tušarja predvideva tudi izboljšanje pogojev dela in usposabljanje zaposlenih na področju dolgotrajne oskrbe, učinkovit nadzor nad kakovostjo ter varnostjo storitev, ki jih uporabniki prejemajo in višja transparentnost porabe javnih virov.
Med storitve dolgotrajne oskrbe bi se po predlogu zakona med drugim uvrstili pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila, ter pomoč pri podpornih dnevnih opravilih.
Ocenjevalna lestvica za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe bo, kot je pojasnil Tušar, enotna in prilagojena skladno z ugotovitvami v pilotnem projektu. Med drugim se bo upoštevalo zmožnosti gibanja osebe v okolju, kjer prebiva, kognitivne in komunikacijske sposobnosti posameznika in sposobnost samooskrbe v okolju, kjer oseba prebiva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!