Menu Item
Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, ki jo je napovedal premier Robert Golob, je treba biti previden in ugotoviti, kaj bi prineslo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo, meni predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Za predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege Moniko Ažman pa je razmejitev poštena.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović se je ob robu današnje izjave za medije glede spremembe kazenskega zakonika odzvala tudi na sredine navedbe premierja Roberta Goloba o razmejitvi jasnega in zasebnega zdravstva.
Ob obisku Murske Sobote je premier pojasnil, da so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nanašajo predvsem na razmejitev med javnim in zasebnim. Izhodišča so v koalicijskem usklajevanju in jih javno še niso razgrnili, po njegovih besedah pa naj bi poskrbela za krepitev javnega zdravstva.
Beovićeva upa, da se bodo nove zakonske rešitve oblikovale na podlagi vprašanja, kako v Sloveniji ljudem zagotoviti dovolj kakovostnih zdravstvenih storitev. “To mora biti daleč prvo vodilo,” je prepričana. Ločevanje javnega in zasebnega po njenih besedah “gotovo ni prioriteta”. “Mislim, da je treba dobesedno združiti vse sile, tako zasebne iniciative kot državne iniciative, v ustreznih kombinacijah. Te so zelo različne glede na posamezno specialnost,” je pojasnila.
“Prepoved vodi v korak nazaj”
Glede Golobove napovedi, da bo “delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano”, je Beovićeva odgovorila, da se “prav prepovedati takega dela verjetno v Evropi danes ne da, tako da ta prepoved verjetno pomeni nekaj drugega”. Po njenih besedah bo “treba mogoče za določene specialnosti stimulirati to, da delo poteka čim bolj v državnih ustanovah, za druge je pa verjetno smiselno, da zdravniki delajo nekje v zasebni iniciativi in potem to kombinirajo z državnimi ustanovami”.
“Gre za pretok znanja in na drugi strani tudi za omogočanje mentorstva, poučevanja, ki lahko poteka na vseh ravneh in v vseh oblikah, v zasebnem in državnem sektorju,” je dejala. Po njenih besedah je izmenjava zelo smiselna, saj imamo specialnosti, ki niso zelo pogoste, in je prav, da posameznik izkoristi svoj potencial in dela, kjer ga potrebujejo. “Mora pa biti tak način seveda reguliran, zdravnik mora dobiti ustrezno plačilo za tisto, kar naredi, odpraviti je treba anomalije,” je dodala.
“Neka prepoved, neko omejevanje, saj veste, pri ljudeh vedno vodi v korak nazaj, mogoče v odločitve, ki bodo državni del javnega zdravstvenega sistema lahko tudi oslabile,” je pojasnila in pozvala k previdnosti.
Za predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege je razmejitev poštena
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman pa je poudarila, da zagovarjajo vsem dostopno javno zdravstveno varstvo in se jim zdi razmejitev javnega in zasebnega poštena. Kot je dejala, bi težko našla veliko medicinskih sester, ki poleg svojega primarnega dela, ki ga opravljajo 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni na leto, opravljajo še dodatne obveznosti.
Ažman je poudarila, da morajo pogoji dela v javnem in zasebnem sektorju ostati enaki. Po njenih besedah se sicer ves čas dogajajo migracije iz javnega v zasebni sektor, pa tudi obratno, saj so prednosti in slabosti v enem in drugem. Kot je pojasnila, je v zasebnem sektorju delo vnaprej določeno in odmerjeno, v javnem pa delovni pogoji zlasti za mlado generacijo niso tako privlačni.
“Mi ne moremo rojevati samo od ponedeljka do petka od sedmih do treh, pa tudi poslavljamo s tega sveta se ne samo od ponedeljka do petka od sedmih do treh, zato gre poziv vsej družbi, da moramo te ljudi izredno spoštovati, ceniti in jih tudi ustrezno vrednotiti. Dokler pa imajo tehniki zdravstvene nege izhodiščni razred dva plačna razreda pod minimalno plačo, bomo težko zapolnili katerokoli delovišče, zlasti pa takšna, ki kličejo po teh delovnih izmenah,” meni Ažman.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci po današnji seji vlade pojasnil, da so za zdaj v koalicijskem usklajevanju izhodišča za zakonske spremembe. Pričakuje, da bomo vse tri koalicijske partnerice izhodišča pregledale do prihodnjega tedna in jih poslale naprej v postopek, kar bo podlaga za pripravo predloga zakonske spremembe.
Ukrepov tako Arčon danes še ni razkril. Kot pomembno je poudaril to, da se koalicija poenoti o izhodiščih za pripravo zakonskega besedila, in opozoril, da se lahko predlogi ukrepov spreminjajo tudi v parlamentarnem postopku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje