Pred preiskovalno komisijo DZ, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe, je danes ponovno pričala nekdanja vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović. Med krivci za slab potek drugega vala epidemije covida-19 je med drugim naštela hitro širjenje koronavirusa, pandemično utrujenost ljudi in odziv medijev.

Kot je poudarila Beovićeva, se je novi koronavirus jeseni 2020 v drugem valu epidemije covida-19 širil hitreje kot v prvem valu spomladi 2020, saj je bil virus v drugem valu nekoliko drugačen. Pri odzivu javnosti na protikoronske ukrepe se je po njeni oceni v drugem epidemičnem valu že poznala pandemična utrujenost ljudi. “Temu je sledil tudi odziv medijev, ki v tej situaciji ni spodbujal k spoštovanju ukrepov, ampak je beležil stanje,” je ocenila.

Dodala je, da bi bilo verjetno bolj uspešno, če bi nekatere bolj radikalne ukrepe za zajezitev širjenja epidemije uvedli hitreje, “a je bilo v danem trenutku ob takratnem odzivu javnosti to nemogoče”. Trenutna slovenska precepljenost prebivalstva proti covidu-19 je bila po njenih besedah pričakovana, saj povečevanje precepljenosti prebivalstva nasploh terja več desetletij dela.

Strokovna skupina za covid-19 v času prvega vala epidemije uporabi hitrih antigenskih testov za testiranje na novi koronavirus ni bila naklonjena, saj so bili nezanesljivi. V drugem valu pa so mnenje v skupini spremenili, saj je prišlo do razvoja hitrih testov, je dejala. Kasnejša odločitev o konkretni izbiri hitrih testov podjetja Majbert Pharm po njenih besedah ni bila v rokah strokovne skupine, pač pa so “od kolegov mikrobiologov prejeli informacijo, da so testi dovolj dobri za presejalno testiranje”.

Kot je pojasnila, se od hitrih testov za presejalno testiranje ne pričakuje, da bodo enako zanesljivi kot PCR-testi, ki veljajo za zlati standard potrjevanja okužbe s koronavirusom, pač pa so hitri testi za presejalno testiranje namenjeni testiranju oseb, ki še ne kažejo znakov okužbe.

Predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič (LMŠ) je Beović prosil za komentar pričanja nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki je dejal, da “je bila stroka prevečkrat podaljšana roka politike”. Beović je odgovorila, da so v strokovni skupini pod njenim vodstvom navajali stališča, na predstavitvah vztrajali pri njih, kar je “vse, kar so lahko naredili”. Pojasnila je, da je strokovna skupina za covid-19 sodelovala tudi z ekspertno skupino za modeliranje covida-19. Med posamezniki, ki so se ukvarjali z izdelavo modelov razvoja epidemije je naštela Janeza Žiberta, Matjaža Leskovarja in Leona Cizlja. Kot je dejala, pa ni prepričana, če so bili našteti del omenjene ekspertne skupine.

Poudarila je, da je zaustavitev izdajanja karantenskih odločb gotovo pripomoglo k hitrejšemu širjenju epidemije covida-19, a da v dani situaciji ni bilo na voljo dovolj kadra, ki bi lahko izdajal vse potrebne karantenske odločbe. Na cenik storitev zdravljenja covidnih bolnikov strokovna skupina po njenih besedah ni imela vpliva, slednje pa niti ni bilo v pristojnosti skupine. Dejala je tudi, da državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec pri delu skupine ni sodelovala.