Oglaševanje

Bi lahko spet uvedli utripajočo zeleno luč na semaforjih? Strokovnjaki odgovarjajo

semafor
Foto: PROFIMEDIA

Včasih smo imeli na nekaterih slovenskih križiščih utripajoče zelene luči, ki so voznike opozarjale, da bodo vsak čas ostali brez prednosti. Od ukinitve pred 20 leti se vsakih nekaj let pojavljajo predlogi, da bi bila ponovna uvedba utripajoče zelene luči zelo smiselna. Pa je res tako? Preverili smo na policiji, agenciji za varnost prometa in ministrstvu za infrastrukturo.

Oglaševanje

Slovenija je pred 20 leti na semaforiziranih križiščih ukinila utripajočo zeleno luč. Od takrat se vsake toliko v javnosti pojavijo predlogi o ponovni uvedbi, češ da bi bila ta smiselna z vidika varnosti.

Ena izmed takih pobud je bila pred kratkim objavljena na portalu Predlagam vladi. Predlagatelj je v njej zapisal, da so vozniki ob utripajoči zeleni luči sicer navadno pospešili, a so se ob prižigu rumene luči pogosteje začeli ustavljati in zato tudi redkeje prevozili rdečo luč. "Potem pa so se pojavili prometni 'strokovnjaki', ki so utripajočo zeleno luč ukinili. Zdaj vozniki pogosto pospešijo, ko se prižge rumena, in potem posledično prevozijo semafor pri rdeči," je dodal.

Kot primer dobre prakse je navedel Avstrijo, kjer zaradi utripajočih zelenih luči opaža manj voženj skozi rdečo luč in posledično manj nesreč.

Prelog še ni dobil uradnega odgovora, številni uporabniki portala pa so ga podprli. Kaj o tem menijo pristojni?

Zakaj smo ukinili utripanje zelene luči?

O predlogu smo povprašali policijo, agencijo za varnost prometa (AVP) in ministrstvo za infrastrukturo. Zakaj smo utripajočo zeleno luč sploh ukinili?

Na ministrstvu so pojasnili, da sta bila razloga za ukinitev utripajoče zelene luči leta 2005 dva. Prvi razlog najdemo v določilih evropske konvencije o prometnih znakih, ki na tribarvnih semaforjih ne dovoljuje utripajočih luči – z izjemo utripajoče rumene, če semaforji ne delujejo.

Policija,policist,ulica,semafor,prehod,pešci,križišče
Fotografija je simbolična (Foto: BOBO)

Drugi, pomembnejši razlog, pa je prometna kultura. Kot je ugotovil že predlagatelj, je veliko število voznikov ob začetku utripanja zelene luči pritisnilo na stopalko za plin in poskušalo v še dovoljenem času prevoziti križišče. Podatki ministrstva temu pritrjujejo: "Izsledki raziskav so potrdili, da ni bilo malo voznikov, ki so med približevanjem križišču pri zeleni utripajoči luči, namesto da bi popustili stopalko za plin in ustavili pred križiščem pri rumeni oziroma rdeči luči, še pritisnili stopalko za plin in poskusili ujeti zadnji utrip zelene luči."

"Zeleno utripajočo luč bi pri nas lahko imeli, če bi vodila k bolj umirjenemu, varnemu in predvidljivemu poteku prometa," dodajajo na AVP.

Za vožnjo v rumeno in rdečo luč vas čaka kazen

Vozniki zagotovo vedo, da jih ob prevoženi rdeči luči čaka kazen. A globo lahko dobijo tudi, če zapeljejo v rumeno luč. Vožnja pri rumeni luči je dovoljena samo, če se ni več mogoče varno ustaviti. V nasprotnem primeru voznika doleti 160 evrov globe. Prevožena rdeča luč voznika stane 250 evrov, dobi tudi tri kazenske točke, določa zakon o pravilih cestnega prometa.

Da vozniki ne bi izgubili časa, v katerem lahko prevozijo križišče, so pristojni ob ukinitvi utripanja podaljšali čas gorenja zelene luči. V križiščih z omejitvijo hitrosti 50 km/h za tri sekunde, do 60 km/h za 4 sekunde, do 70 km/h pa za pet sekund.

Je torej po ukinitvi stanje boljše?

Če so vozniki prej vozili skozi utripajočo zeleno luč, danes pogosto opazimo vožnjo skozi rumeno luč. "Vozniki pogosto razumejo rumeno luč kot še zadnjo priložnost za vožnjo, vendar bi se morali že ustaviti," opozarjajo policisti.

Na AVP ocenjujejo, da je vožnja pri rumeni luči na križišče pri nas skoraj tako vsakdanja kot vožnja pri zeleni. "Če se voznik odloči ustaviti, tvega nalet vozila za sabo. Tako tudi veliko tistih, ki bi sicer spoštovali pomen rumene luči, zato nadaljuje vožnjo," so dodali strokovnjaki za prometno varnost.

Kot so pojasnili, so poskušali prisotni z ukinitvijo utripajoče zelene luči doseči, da bi vozniki ob približevanju semaforju zmanjšali hitrost in križišče prevozili bolj pozorni na spremembo svetilke.

Ali se je to v praksi uresničilo, je težko oceniti, pravijo. Policisti negativnih trendov po ukinitvi utripajoče zelene luči ne zaznavajo, a prav tako ne omenjajo morebitnih pozitivnih koristi. Na AVP pa menijo, da je sprememba dolgoročno prinesla večjo predvidljivost in varnost v prometu.

Ponovna uvedba: da ali ne

Bi bila torej ponovna uvedba smiselna? Na ministrstvu odgovarjajo, da o spremembi trenutnih pravil ne razmišljajo – ne le zaradi že navedenih argumentov, ampak tudi zato, ker je lahko vsako spreminjanje sistema z vidika varnosti negativen ukrep. "Vozniška praksa pri vožnji v križišču se oblikuje šele po več letih," dodajajo.

Križišče Dunajske in Tivolske
Foto: Egon Parteli/N1

Prav tako utripajoča zelena luč ni bila poznana po vsej državi, na območju Maribora denimo takšnih semaforjev ni bilo. Dileme ali sistem v delih države na novo uvesti ali pa ga drugod odpraviti, tako ni bilo, so zapisali na ministrstvu.

Kaj pa odštevalniki

Voznikom so pri pravočasnem ustavljanju v križišču v pomoč odštevalniki, a je njihova uporaba precej redka. Ti odštevajo čas do ugasnitve zelene luči in čas do ponovnega prižiga. Na ta način vozniki vedo, kdaj naj stopijo s stopalke za plin, in kdaj se lahko pripravijo na speljevanje.

Policisti opažajo, da odštevalniki pripomorejo k večjemu spoštovanju luči na semaforju, posledično pa se tem zgodi manj prometnih nesreč.

Na AVP se strinjajo, da odštevalniki res pripomorejo k pravočasnemu speljevanju, a imajo lahko enak negativen učinek kot zelena utripajoča luč. "Lahko je celo še slabše, saj poleg povečevanja hitrosti zaradi lovljenja zadnjih izdihljajev proste smeri preusmerjajo voznikovo pozornost na zelo ozko področje stran od dogajanja na križišču."

Avstrijci na cestah bolj kulturni

V Avstriji se uvedena utripajoča zelena luč dobro obnese, saj se vozniki držijo pravil in redko prevozijo rumeno in rdečo luč. Križiščem se približujejo bolj sproščeno, na ta način pa privarčujejo gorivo in zmanjšajo negativen vpliv na okolje.

V Sloveniji pa je že zdaj v času povečane gostote prometa sorazmerno veliko voženj skozi rdečo luč, na podlagi opazovanja ugotavljajo na AVP. "Zavedati se moramo, da so posledice takega ravnanja lahko izredno tragične." Policisti so lani obravnavali 158 prometnih nesreč, ki so nastale zaradi prevožene rdeče luči.

"Odločitev voznika kdaj se bo odločil za zaviranje in ustavitev pred semaforjem je odvisna od ravni pozornosti, ki jo namenja prometu, od njegove pripravljenosti za tveganje, časovne stiske v kateri je in lokalnih navad," dodajajo na ministrstvu.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih