Menu Item
Neurja, ki so v preteklih dneh zajela večino Slovenije, so povzročila nemalo težav. Gasilci so imeli v ponedeljek zvečer in torek čez dan skoraj dva tisoč intervencij, največ na Celjskem. Številne ceste so še vedno neprevozne. Danes je pri sanaciji v Šentjurju, ki je med najbolj prizadetimi občinami, pomagala Slovenska vojska. Po grobih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) so neurja, ki so divjala v zadnjih dveh tednih, povzročila škodo na okoli 10.000 hektarjih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov.
Na upravi za zaščito in reševanje so od ponedeljka zvečer, ko so neurja z močnim vetrom, točo, udari strel in poplavami zajela Slovenijo in se nadaljevala ves torek, obravnavali 1.979 dogodkov.
Posredovali so gasilci iz 451 gasilskih enot. Pomoč pri odstranjevanju posledic neurja so nudili tudi komunalne službe in 102 pripadnika Slovenske vojske.
Podrta drevesa ogrožajo prometno infrastrukturo in objekte, ponekod je motena oskrba z elektriko, meteorna voda in podtalnica zalivata objekte in ceste, sprožajo se zemeljski plazovi.
Največ intervencij na Celjskem
Zaradi intenzivnih in dolgotrajnih neviht z nalivi so naraščali in se razlivali posamezni hudourniški vodotoki v večjem delu države. Več udarov strel je povzročilo požare.
Po do sedaj zbranih podatkih so obravnavali 1.979 dogodkov v regijskih centrih Brežice (19), Celje (512), Kranj (167), Ljubljana (235), Maribor (381), Murska Sobota (284), Nova Gorica (176), Novo mesto (5) Postojna (48), Ptuj (56), Trbovlje (22) in Slovenj Gradec (74).
Po podatkih prometnoinformacijskega centra so zaradi posledic neurja popolne zapore cest na Primorskem, in sicer na relacijah Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija pri Gorenji Kanomlji zaradi podrtih električnih drogov, zaradi podrtega drevja je zaprta cesta Dolenja Trebuša–Čepovan. Prav tako so zaprte ceste Čepovan–Most na Soči in Čepovan–Lokve ter Železniki–Podbrdo pri odcepu za Spodnjo Sorico.
Neurja povzročila precej škode severnoprimorskim podjetjem
Ponedeljkovo večerno neurje s točo je močno poškodovalo nekatere poslovne prostore podjetij na širšem Goriškem. Najhuje je močan veter poškodoval proizvodni obrat podjetja Gonzaga v Čepovanu, zaradi toče pa so preluknjane strehe podjetij na na območju občin Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko.
Tehnični direktor podjetja Gonzaga, proizvajalca pisarniškega pohištva, Tomaž Murovec je povedal, da bo škoda po neurju znašala okrog pol milijona evrov. “Škoda je enormna. Celoten obrat ima odkrito ali poškodovano streho, govorimo o površini preko 3000 kvadratnih metrov, ki jo bo treba v celoti zamenjati,” je povedal Murovec. Poleg tega bo treba zamenjati poškodovana stekla, zaradi poškodovane strehe je v prostore podjetja vdrla voda.
Poškodovanih okoli 10.000 hektarjev kmetijskih površin
Neurja z vetrom in točo, ki so po državi divjala v zadnjih dveh tednih, so po prvih grobih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) povzročila škodo na okoli 10.000 hektarjih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov. Kot je pojasnil predsednik KGZS Roman Žveglič, njihove službe kmetijskega svetovanja podatke o škodi še zbirajo ter pošiljajo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub temu pa prve ocene kažejo, da je bilo do prejšnjega petka v kmetijstvu poškodovanih 7.000 hektarjev kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov.
Ob upoštevanju škode, ki so jo neurja dodatno povzročila v zadnjih dneh, se prva ocena giblje pri 10.000 hektarjih poškodovanih površin. V te številke pa, kot opozarja Žveglič, ni vključena škoda na travinju, ki pa je prav tako nastala, saj so bili nekateri travniki poplavljeni. V KGZS od pristojnega ministrstva zdaj pričakujejo pripravo interventnega zakona, kar je bil tudi eden od sklepov, ki jih je v torek na seji sprejeli svet KGZS. Po pojasnilih Žvegliča pozivajo k temu, da bi naravne ujme postale del sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer bi se izognili pozivanju države k pomoči ob vsakemu takšnemu izrednemu vremenskemu dogodku.
V neurjih poškodovanega za desetino letnega poseka dreves
V julijskih vetrolomih je bilo po prvih ocenah Zavoda RS za gozdove poškodovanih dobrih 540.000 kubičnih metrov dreves, kar predstavlja desetino letnega poseka. V zavodu za gozdove so poškodbe zaznali v večini gozdnogospodarskih območjih z izjemo kraškega, kjer je lani pustošil požar. Največ škoda so utrpeli gozdovi gozdnogospodarskih območij Bleda, kjer je poškodovanih 171.000 kubičnih metrov lesne mase, sledita Slovenj Gradec s 121.000 kubičnimi metri poškodovanih gozdov in Maribor s 60.000 kubičnimi metri. “Če k 540.000 kubičnih metrov poškodovane lesne mase prištejemo za posek označena zaradi podlubnikov napadena drevesa, je v gozdovih trenutno poškodovane za dober milijon kubičnih metrov lesne mase, kar predstavlja petino letnega poseka lesne mase v slovenskih gozdovih,” so sporočili iz zavoda za gozdove, kjer vsakodnevno spremljajo dogajanje in ocenjujejo poškodovanost gozdov.
V Šentjurju se je s tamkajšnjim županom Markom Diacijem, predstavniki civilne zaščite in gasilci v torek srečal tudi obrambni minister Marjan Šarec. Takrat je napovedal, da bo Slovenska vojska priskočila na pomoč občini. Vojaki bodo na pomoč v Šentjur prišli iz Vojnika, ki mu neurje prejšnji teden prav tako ni prizaneslo, je v izjavi za medije dejal minister Šarec. Ponovil je, da bo država občinam, ki so bile prizadete v neurjih, povrnila intervencijske stroške, prejele bodo tudi do 20 odstotkov sredstev za nujno sanacijo.
Župan Diaci je dejal, da je Šentjur zajelo močno neurje z vetrom, nalivom in točo, podrtih pa je več kot 200 dreves. Meni tudi, da so na delu podnebne spremembe in da se bo treba nanje tudi navaditi. V občini je odkritih okoli 30 streh, kritje samo ene strehe pa stane 30.000 evrov, je dodal. Škodo po neurju tako ocenjuje na več milijonov evrov. Po besedah Diacija je neurje največ škode povzročilo v krajevni skupnosti Ponikva, in sicer v naseljih Ostrožno, Slatina, Zagaj in sam center Ponikve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje