Menu Item
"Mir v Ukrajini ne bo niti pošten niti trajen. Vsiljen bo in skoraj gotovo bo agresorska stran z doseženim zadovoljna, Ukrajina pa prikrajšana," meni nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Da bo mir v Ukrajini težko pravičen, pravi tudi bivši predsednik države Danilo Türk, ki je nedavno presenetil z izjavo, da je Ukrajina vojno že izgubila. Kot je pojasnil za N1, je te besede uporabil, ker je Zelenski na srečanju z ameriškim predsednikom Trumpom v Beli hiši, ki se je sprevrgel v prepir, doživel "zelo grobo zavrnitev". Ob tem je še dodal, da nima velikega zaupanja v vodilne predstavnike EU. "Ne vidim ljudi, ki bi bili na nivoju naloge. Človek se kar zgrozi ob neumnostih, ki jih trosi Kaja Kallas," je dejal.
Po prepiru med ameriškim in ukrajinskim predsednikom v Beli hiši je pod vprašajem nadaljnja podpora ZDA Ukrajini. Obenem je Washington, ki ne skriva več ambicij, da bi si na mestu ukrajinskega predsednika želel videti nekoga drugega, ustavil izmenjavo obveščevalnih podatkov s Kijevom.
“Ukrajina je vojno izgubila. Ta ugotovitev je bila danes na neki način vseprisotna. Ukrajina ne more postavljati pogojev. Ukrajina bo morala sprejeti diktat. To je sporočilo, ki ga je dal ameriški predsednik,” je prepir med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim za Televizijo Slovenija komentiral bivši predsednik države Danilo Türk. Ob tem je dodal, da ima ameriški predsednik veliko možnosti, da vpliva na nadaljnji potek dogodkov v Ukrajini, je pa “razvidno njegovo prepričanje, da je Ukrajina vojno že izgubila”.
“Leporečje tukaj ne pomaga”
Besede, da je Ukrajina vojno že izgubila, so bile presenetljive, saj na drugi strani spremljamo povečevanje evropske pomoči napadeni državi. Zato smo nekdanjega predsednika prosili, če lahko svojo izjavo dodatno pojasni. Odgovoril je, da je bila njegova trditev, da je Ukrajina vojno že izgubila, posledica dogodkov v Washingtonu, ki Ukrajino postavljajo v povsem novo situacijo.
“Zdi se mi pomembno razumeti resnost te situacije, zato sem uporabil nekoliko dramatične tone. Gre za vitalna vprašanja, leporečje pa tukaj ne pomaga in je lahko škodljivo,” je za N1 pojasnil Türk.
Türk: Zelenski je doživel zelo grobo zavrnitev
Zelenski je nekaj ur po Trumpovi odločitvi o začasni prekinitvi pomoči Ukrajini sporočil, da je Kijev pripravljen sesti za pogajalsko mizo in se pogovarjati o trajnem miru.
“Ta pogovor v petek je izpadel tako, da je Zelenski hotel doseči neki močen angažma ZDA, doživel pa je zelo grobo zavrnitev. To je bila zelo groba zavrnitev predsednika Ukrajine, ki je na ta način dobil opozorilo, da se je ameriška podpora bolj ali manj končala,” je za N1 dejal Türk.
Po sporu med Trumpom in Zelenskim sta pobudo za oblikovanje mirovnega načrta v Ukrajini na nedeljskem srečanju v Londonu prevzeli tudi Velika Britanija in Francija, saj sta Trump in ruski predsednik Vladimir Putin Evropo izključila iz pogajanj o morebitnem končanju vojne na evropskih tleh.
Türk ocenjuje, da se ZDA s tem izločajo iz položaja najbolj odgovorne države, ker jim to trenutno ne ustreza, dopušča pa možnost, da se bodo v dogajanje v Ukrajini vmešale kdaj kasneje, ko in če bodo ocenile, da je to potrebno.
Ob tem je poudaril, da pri britansko-francoskem načrtu ni treba imeti prevelikega optimizma. “Kot veste, je britanski posrednik Lord Carrington v letih 1991 in 1992 poskušal reševati razmere na Balkanu in je bil pri tem neuspešen. Potem pa so pobudo tri leta kasneje, leta 1995, ponovno prevzele ZDA in naredile daytonski sporazum,” je poudaril Türk in dodal, da je to zgodovinsko izkušnjo treba upoštevati.
Pahor: Trump je obljubil mir in storil bo vse, da ga doseže
Trump v torkovem govoru v ameriškem kongresu še ni razkril, ali je sprejel ponudbo Zelenskega za mirovna pogajanja in podpis sporazuma med ZDA in Ukrajino o izkoriščanju redkih rudnin. Je pa ponovil, da je “čas za konec nesmiselne vojne”. Bivši predsednik države Borut Pahor meni, da je zelo verjetno, da bo v Ukrajini prišlo do prekinitve ognja, do začasnega ali trajnega miru in nato do zamrznjenega konflikta.
“Mir v Ukrajini ne bo niti pošten niti trajen. Vsiljen bo in skoraj gotovo bo agresorska stran z doseženim zadovoljna, Ukrajina pa prikrajšana,” je za N1 dejal Pahor.
Kot je poudaril, so v ZDA z izvolitvijo Trumpa nastale velike spremembe v ameriški zunanji politiki: “Pravzaprav gre za vrnitev h klasičnemu konceptu geopolitike, ki je utemeljena na moči in interesnih sferah, z zanemarjanjem dosedanjega pomena in vloge institucij mednarodne pravne in politične ureditve.”
Kot je dejal Pahor, je treba imeti pred očmi dvoje: “Prvič, predsednik Trump je obljubil mir in bo storil vse, ponavljam, vse, kar je treba, da ga doseže. Gre za prestiž, razkazovanje moči in, kot je neštetokrat dejal v kampanji, ‘povrnitev spoštovanja sveta do ZDA’. In drugič, Rusijo želi umakniti iz zavezništva s Kitajsko.”
Pahor ocenjuje, da rusko-kitajsko zavezništvo Trumpu stoji na poti pri njegovih načrtih o zaustavitvi kitajskega gospodarskega vzpona. Vendar pa sprememba v ameriški zunanji politiki pomeni tudi, da bo Rusija nadaljevala po poti svojih interesov. Pri tem Pahor opozarja tudi na ruske interese na Zahodnem Balkanu: “Ključno vprašanje za Balkan je, ali bo skušala Rusija v svojo interesno sfero pritegniti tudi Srbijo in kakšna bo politična ter varnostna ocena tega procesa.”
“Rešitev za Ukrajino bi bila lahko trajna nevtralnost”
Da bo mir v Ukrajini težko pravičen, se strinja tudi Türk. Kot je poudaril, sta se namreč mir in pravičnost doslej izkazala za “zelo nehvaležna sorodnika oziroma neprijetna sostanovalca”.
“Mir dostikrat zahteva kompromise, ki jih vsaj ena stran, lahko pa tudi vse strani v vojni razumejo kot nepravične. To se izrazito vidi v primeru BiH. Lahko se vprašamo, ali je mir v BiH pravičen oziroma ali je mir, kakršen je tam, boljši ali slabši od vojne,” je dejal Türk.
Glavni kamen spotike med Zelenskim in Trumpom pri sklenitvi dogovora, s katerim bi Kijev Washingtonu v zameno za pomoč zagotovil redke rudnine in druge surovine, so v zadnjih dneh predstavljala zlasti varnostna zagotovila za Ukrajino. Zelenski je večkrat dejal, da je v zameno za članstvo v zvezi Nato pripravljen odstopiti s položaja. A vstop Ukrajine v Nato za Rusijo, očitno pa tudi za Trumpovo administracijo, ne pride v poštev.
Kot je znano, se je Ukrajina s podpisom memoranduma iz Budimpešte leta 1994 odpovedala jedrskemu orožju, ki je bilo takrat nameščeno na njenem ozemlju. V zameno za to je prejela zagotovila ZDA, Rusije in Velike Britanije o spoštovanju svoje ozemeljske celovitosti in suverenosti. A je Moskva ta dogovor prekršila že leta 2014 z okupacijo in priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim.
Türk se strinja z ocenami, da varnostna zagotovila za Ukrajino iz tega sporazuma niso bila dovolj dobra: “Ker ima Ukrajina skupno mejo z Rusijo, je vprašanje, koliko ji lahko kakšna varnostna zagotovila pomagajo. V preteklosti bi bila zanjo lahko rešitev neke vrste trajna nevtralnost, drugo vprašanje pa je, ali je to mogoče v sedanjih razmerah.”
“EU lahko svojo moč in vpliv okrepi samo z nadaljnjo integracijo”
Putin je že sporočil, da se Rusija v mirovnem sporazumu ne namerava odpovedati “pridobitvam”, ki jih je dosegla v triletnem vojaškem posredovanju v Ukrajini. Pahor opozarja, da Trumpova politika “interesnih sfer” koristi velesilam, kot sta Rusija in Kitajska, breme posledic pa bo padlo tudi na Evropsko unijo. Kot je poudaril, se bodo varnostna tveganja povečala, to pa pomeni, da bo morala EU v varnost investirati več.
“Toda najpomembnejša posledica razvoja dogodkov bodo resne spremembe EU. V katero smer bodo šle, je še prehitro ugibati. Nikoli doslej pa ni bilo tako očitno, da lahko EU okrepi svojo moč in vpliv samo z nadaljnjo integracijo, načeloma v smeri Združenih držav Evrope. To ni ključno zgolj iz varnostnih razlogov, temveč tudi iz političnih in gospodarskih,” je dejal Pahor in dodal, da poročilo Maria Draghija o povečanju varnosti in konkurenčnosti EU še nikoli ni bilo tako relevantno.
Türk je ocenil, da se Evropa podaja na tvegano pot, ob tem pa je dodal, da bo na preizkušnji tudi kakovost vodenja EU: “Dobrih znakov ne vidim, še posebej ker na zadnjih kriznih sestankih ni bilo celotne Evropske unije. V nedeljo so že drugič v mesecu dni sklicali sestanek, na katerem je prisoten le en del EU, kar ne vpliva dobro na graditev skupnega stališča.”
Kot je poudaril, sam nima velikega zaupanja v vodilne predstavnike EU. “Ne vidim ljudi, ki bi bili na nivoju naloge. Človek se kar zgrozi ob neumnostih, ki jih trosi Kaja Kallas (visoka zunanja predstavnica EU, op. a.). To naj bi bila neka resna politika EU? Ona bi nekako rada obračunavala z Rusijo in Kitajsko. Zdi se ji, da ima to moč, ampak ni jasno, od kod. Ne vem, ali razume svoj položaj,” je dodal Türk.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje