Menu Item
Do parlamentarnih volitev, če bodo redne, je še slabo leto in pol. Kljub temu koalicija vztraja, da bodo še bolj zagrizli v reforme. Zanje mora biti koalicija trdna. A prvi test prihaja na dnevni red že januarja, ko se bo moral v parlamentu zagovarjati notranji minister. "Obtožbe, ki bremenijo ministra Poklukarja, so bistveno hujše od tistih, s katerimi je bil soočen marsikdo od ministrov, ki je moral zapustiti položaj," za N1 pravi vodja poslancev Levice in dodaja, da je žogica na ministrovi strani, "da sprejme politično odgovornost". Ob tem pa v zraku visita še kazenska ovadba zoper predsednika vlade in postopek pred KPK.
Premier Robert Golob napoveduje, da bo vlada v letu 2025 vztrajala pri ključnih reformah iz koalicijske pogodbe. Po prenovi plačnega sistema v javnem sektorju napoveduje še zdravstveno, pokojninsko in davčno.
Časa ni več veliko, slabo leto in pol. Če bodo naslednje parlamentarne volitve redne, bodo namreč v prvi polovici leta 2026, kar pomeni, da Golobova vladna posadka z reformami tako rekoč lovi zadnji vlak. In bližje, kot bodo volitve, manjša je verjetnost, da bo vlada tvegala z ukrepi, ki bi v javnosti naleteli na nezadovoljstvo in odpor.
Tik pred božično-novoletnimi prazniki je vlada tako sprejela izhodišča za nepremičninski davek, ki bo po navedbah premierja Goloba uzakonjen še v tem mandatu in ki bo tudi podlaga za razbremenitev plač.
Pri zdravstvu, ki že vseskozi velja za prvo prioriteto vlade, pa koalicija na čelu s predsednikom vlade vse stavi na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi morala narediti konec tako imenovanemu dvoživkarstvu med zdravniki.
“Nerazumno dolgo že čakamo na ta zakon”
A kot kaže, zdravnikom iz javnih zdravstvenih zavodov ne bodo popolnoma prepovedali dela pri zasebnikih. Po zadnji različici zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel in ki ga je vlada pred dokončno potrditvijo poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), bodo namreč pri zasebnikih še naprej lahko delali tudi zdravniki, ki bodo v javnih zdravstvenih zavodih zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa.
To je v ponedeljek potrdil tudi premier Golob, ki je maja sicer izjavil, da bodo z zakonom “jasno in dokončno” razmejili javno in zasebno zdravstvo.
Čeprav še ni dokončno znano, za kako stroge omejitve pri delu zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnikih se bo na koncu odločila vlada, namestnik vodje poslancev Svoboda Lenart Žavbi pravi, da gre za “najpomembnejši zdravstveni zakon v zadnjih 20 letih, ki dokončno poskuša rešiti javno zdravstvo”.
“Ta zakon bo naša ključna prioriteta,” pravi Žavbi in dodaja, da bi zakon v državnem zboru lahko sprejeli že februarja ali marca. Izpostavlja pa še pokojninsko reformo, ki jo pripravljajo na ministrstvu za delo pod vodstvom Luke Mesca. Pogajanja s socialnimi partnerji potekajo v okviru ESS, dogovor o pokojninski reformi pa je pričakovati še pred pomladjo, napoveduje Žavbi.
V Svobodi pričakujejo, da bo vlada po novem letu odprla tudi široko razpravo o izhodiščih za nepremičninski davek. K ureditvam razmer na stanovanjskem trgu naj bi pripomogel tudi nov zakon o gostinstvu, s katerim nameravajo omejiti kratkoročno oddajanje nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking.
“Že nerazumno dolgo že čakamo na ta zakon, ki ga pripravlja ministrstvo za gospodarstvo,” je gospodarskega ministra Matjaža Hana okrcal poslanec Svobode.
“Pričakujemo, da vlada uresniči zaveze iz koalicijske pogodbe”
Da so zapriseženi reformam, poudarjajo tudi v drugi največji koalicijski stranki SD. A vodja njihovih poslancev Jani Prednik pravi, morajo biti izvedene transparentno, pravično in z dolgoročnimi učinki, ki bodo koristili vsem državljanom.
“Pričakujemo, da vlada do konca mandata uresniči zaveze iz koalicijske pogodbe, saj verjamemo, da je le s trdnimi reformami mogoče zagotoviti trajnostni razvoj, socialno pravičnost in boljšo kakovost življenja,” je dejal Prednik.
Predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han se je v začetku oktobra med drugim zavzel za to, da bi vlada še v tem mandatu uvedla nepremičninski davek. Han je takrat tudi poudaril, da koalicijska pogodba sedanje vlade velja samo do leta 2026, ne pa za dva mandata, kot je po zadnjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju pojasnjeval premier Golob.
Med pomembnejšimi reformami je Prednik navedel zdravstveno, davčno in pokojninsko. “Naši ministri bodo tudi v prihodnje osredotočeni na ključne cilje, ki so pomembni za prihodnost države, naša poslanska skupina pa bo dejavno podpirala koalicijske napore za ključne premike na področjih, ko so napredek pri zdravstveni reformi, davčna prenova, ki bo resnično razbremenila plače, in ukrepi za dostopno stanovanjsko gradnjo,” je poudaril.
“Noben upokojenec ne bo tolkel takšne revščine kot sedaj”
Za vodjo poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca je za Levico ključna prednostna naloga pokojninska reforma. “To je verjetno eden večjih in bolj celovitih posegov v pokojninski sistem v zadnjih letih. Že zdaj lahko rečemo, da ta pokojninska reforma ne bo podobna tistim iz preteklosti, ki so slabšale položaj upokojencev, ampak bo vzpostavila sistem, v katerem noben upokojenec ne bo tolkel takšne revščine kot sedaj,” je dejal za N1.
V stranki pričakujejo, da bo nova pokojninska zakonodaja v državnem zboru v prvi polovici prihodnjega leta. Vlada pa na bi kmalu potrdila tudi nov zakon o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom koordinatorke Levice Aste Vrečko.
Rokave pa bo moral zavihati tretji minister iz vrst Levice Simon Maljevac, ki vodi resor za solidarno prihodnost. Prihodnje leto bi moral postopno zaživeti nov sistem dolgotrajne oskrbe, za katerega bomo z julijem začeli plačevati nov obvezni prispevek.
Približno šest mesecev pred začetkom pobiranja prispevka – zaposleni s povprečno plačo bo prispeval 24 evrov, še enkrat toliko bo dodal delodajalec, upokojenci povprečno po osem evrov – pa še ni jasno, kaj bodo ljudje za ta denar sploh dobili.
“Ta prispevek je po naši oceni ključen korak za to, da bodo lahko ljudje do dolgotrajne oskrbe dostopali na skoraj brezplačen način. Na ministrstvu za solidarno prihodnost si prizadevajo, da bo sistem postavljen in da bo začel delovati, ko bodo prve pravice stopile v veljavo. Verjamem, da jim bo to tudi uspelo, je pa to kompleksen in zapleten sistem. Ključno pa je, da bo dolgotrajna oskrba ohranjala v prvi vrsti samostojnost in bivanje v domačem okolju,” je poudaril Tašner Vatovec.
“Poteza je na strani Poklukarja, da sprejme politično odgovornost”
A dejstvo je, da bližje, kot bo volitve, večja bo verjetnost koalicijskih nemirov, ki so značilni še zlasti za levosredinske koalicije in vlade. Prvi test koalicijske trdnosti bo notranji minister Boštjanu Poklukarju, ki ga po novem letu čaka interpelacija. V SDS in NSi so prepričani, da bi se moral posloviti.
Med razlogi za njegovo razrešitev so navedli tudi očitke o domnevnih nepravilnostih pri varovanju državne tožilke Mateje Gončin ter kršitve pri postopku imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića.
Upravno sodišče je namreč odločilo, da je bil sklep komisije uradniškega sveta, da Jušić izpolnjuje pogoje za imenovanje na čelo policije, nezakonit. V SD in Levici so Poklukarja pozvali, naj razpis za generalnega direktorja policije ponovi, vendar pa minister tega noče storiti.
Tašner Vatovec pravi, da v Levici na razmere v policiji gledajo z veliko zaskrbljenostjo in da ministra Poklukarja bremenijo resni očitki. “Te obtožbe so bistveno hujše od tistih, s katerimi je bil soočen marsikdo od ministrov, ki je bil doslej interpeliran in ki je moral zapustiti položaj. Ta trenutek je poteza na strani ministra Poklukarja, da sprejme politično odgovornost,” je za N1 povedal Tašner Vatovec. Ob tem je dodal: “Ti očitki so tako resni, da je vprašanje, ali je možno to zadevo sploh drugače sanirati.”
Tudi Jani Prednik iz SD pravi, da sta za razmere v policiji odgovorna tako minister kot generalni direktor policije. “Če je posebna komisija uradniškega sveta sprejela nezakonit sklep, bi moral minister Poklukar ta razpis ponoviti in s tem zagotoviti ustrezno in pošteno izpeljavo postopka,” je dejal in dodal, da bodo pri tem stališču vztrajali.
Na vprašanje, ali bi moral Poklukar odstopiti, pa je odgovoril, da od njega najprej pričakujejo jasna pojasnila o vseh očitkih in konkretne ukrepe za reševanje težav.
Usoda ministra Poklukarja bo sicer bolj kot od koalicijskih partnerjev odvisna od premierja Goloba in poslancev Svobode. Predsednik vlade od ministra pričakuje poročilo o dogajanju na policiji, Žavbi pa je dejal, da se bodo s Poklukarjem pogovorili po praznikih.
“Kar se tiče imenovanja generalnega direktorja policije Jušića, so ti očitki zame vihar v kozarcu vode. Če je njegovo imenovanje sporno, potem so bila sporna tudi imenovanja vseh njegovih predhodnikov, ker so bili sklepi uradniškega sveta vedno enaki,” še pravi Žavbi.
“Tukaj moramo imeti enake vatle za vse”
Test za koalicijo bosta tudi kazenska ovadba in postopek pred KPK zoper premierja Goloba zaradi očitkov o domnevnem nedopustnem vmešavanju v delo policije.
Predsednik vlade vse očitke o pritiskih na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega prvega moža policije Boštjana Lindava zavrača. Postopek pred KPK je tako nedavno označil za “farso”, vloženo kazensko ovadbo pa za “bizarno”.
“Kritika delovanja državnih organov je sicer legitimna, vendar mora temeljiti na dejstvih in biti izražena na način, ki ne spodkopava zaupanja javnosti v pravno državo,” je o premierjevih izjavah dejal Prednik.
Na vprašanje, ali bi moral Golob odstopiti, če bi KPK ugotovila kršitve integritete ali če bi tožilstvo proti njemu vložilo obtožnico, pa je odgovoril, da bi morali v tem primeru v skladu s težo ugotovitev in okoliščinami “presoditi, kako to vpliva na njegovo zmožnost opravljanja funkcije”.
Tašner Vatovec pa poudarja, da politik težko vztraja na položaju, če ga sodišče pravnomočno obsodi. “Odgovornost vsakega posameznika je, da pretehta, ali je nekaj tako obremenjujoče zanj, da ne bo več mogel opravljati javne funkcije. Ampak če smo politiki tisti, ki bi morali najbolj voditi z zgledom, potem je v primeru obsodb in podobnih zaključkov odgovor precej jasen,” pravi vodja poslancev Levice.
Ob tem je poudaril, da zrela politika ne bi smela metati sence dvoma na delo neodvisnih institucij, kot so sodišča, policija in KPK. “Tukaj moramo imeti enake vatle za vse,” je bil do navedb premierja Goloba in predsednika SDS Janeza Janše, ki je sodstvo nedavno primerjal z “mafijo”, kritičen Tašner Vatovec.
Žavbi pa pravi, da ne želi prejudicirati, kaj se bo zgodilo v postopkih, ki ju zoper predsednika vlade vodita KPK in tožilstvo. A se s premierjem strinja, da je postopek pred KPK farsa: “To je farsa, ker so obtožbe, ki sta jih na račun predsednika vlade izrekla Bobnar in Lindav, farsa.”
“Pretiran zanos po predvolilnih aktivnostih”
Medtem pa se vse bolj zaostrujejo odnosi med koalicijo in opozicijo. SDS je s shodi pred celjskim sodiščem zaradi sojenja v zadevi Trenta zaostrila retoriko in predlagala razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, NSi je koaliciji dala košarico pri ustavnih spremembah, trojica poslancev Svobode pa je vložila zakon, s katerim bi umaknili tajnost z dokumentov o trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994, ko je obrambno ministrstvo vodil Janša.
“Reforme, ki jih potrebujemo, ne smejo postati talec predvolilnih manevrov,” ob tem svari Prednik, v Levici pa, da predlog za umik tajnosti z dokumentov o trgovini z orožjem “ne bo bistveno izboljšal življenja ljudi”, da pa gre “za obliko političnega kulturnega boja med Svobodo in SDS”.
Tašner Vatovec ob tem dodaja, da projekti iz koalicijske pogodbe ne smejo biti na kocki zaradi “pretiranega zanosa” po predvolilnih aktivnostih: “Apeliral bi na vse, da poskušamo zdržati skupaj čim dlje zato, da izpeljemo dobre stvari. To je lahko tudi dokaz, da si ta koalicija zasluži še en mandat.” Žavbi pa ocenjuje, da so “te skrbi odveč”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje