Predlogu sprememb zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi koristil predvsem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, nasprotujejo ne samo vse strokovne organizacije, ampak tudi ministrstvo za zdravje. Bi lahko SDS predlog kljub temu podprla?

Predlogu zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je vložila koalicijska SMC, nasprotujejo ne samo številne strokovne organizacije, ampak po naših neuradnih informacijah tudi minister za zdravje Janez Poklukar.

Poklukar prehiteva vlado

Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili samo, da vlada mnenja o predlogu še ni sprejela. Na našo prošnjo, da nam pošljejo mnenje, ki ga je minister predstavil ekonomsko-socialnemu svetu, v tednu dni niso odgovorili.

To mnenje smo pridobili neuradno. V njem na začetku piše, da gre za mnenje vlade, nato pa je na dolgo razloženo, kakšne škodljive posledice bi imel aktualni predlog sprememb. Po naših informacijah so se na tisti seji ekonomsko-socialnega sveta vsi trije socialni partnerji strinjali, da je predlog SMC slab.

Kaže torej, da je Poklukar vlado oziroma koalicijo prehitel. Po naših informacijah namreč koalicijsko usklajevanje še vedno poteka. Usoda zakona je še vedno negotova.

Opozorila ministrstva v tem mnenju so podobna kot opozorila ljubljanske farmacevtske fakultete, lekarniške zbornice in sindikata farmacevtov. S temi mnenji se strinjajo tudi slovensko farmacevtsko društvo, številne zdravniške organizacije, Trgovinska zbornica Slovenije, javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke in skupnost občin.

Deregulacija lekarniške mreže in lastniških povezav

Glavni spremembi v predlogu zakona sta predvsem rahljanje omejitev, namenjenih regulaciji mreže lekarn, in omejitev glede lastniških povezav med lekarnami in veledrogeristi. “Treba je vsaj delno vzpostaviti svobodno gospodarsko pobudo,” je predlagane spremembe zagovarjal poslanec SMC Dušan Verbič (na fotografiji spodaj), prvopodpisani pod predlog zakona, “s tem se vzpostavi možnost lastnih dobaviteljev lekarn, sprosti se konkurenca in posledično prihaja do nižjih cen storitev v lekarnah, in to bi bilo izvajanje lekarniške dejavnosti v prvi vrsti v korist občanov.”

Po mnenju ministrstva in strokovnih organizacij pa bi se zgodilo ravno obratno. Dostopnost in kakovost lekarniških storitev bi se znižali in kakovost življenja ljudi bi se poslabšala, so skoraj enotno napovedali številni predstavniki stroke. Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki se do predloga zakona ni opredeljeval, pa je državnemu zboru jasno sporočil, da predlagatelj zakona zavaja, ko trdi, da bi njegove spremembe vodile v znižanje cen.

Več lekarn v središčih mest

Po predlogu zakona bi lekarne dobile možnost, da odpirajo več poslovalnic, in to predvsem v mestnih središčih. V mejo, pri kakšnem številu oseb se lahko odpre lekarne oziroma odpre podružnica lekarne, bi se namreč šteli tudi delovni in sezonski migranti. Hkrati bi se dalo lekarnam možnost, da se širijo dlje zunaj občin, v katerih so ustanovljene.

To bi vodilo v odpiranje lekarn v središčih mest, kjer so prihodki in dobički večji, posledično pa tudi v zapiranje lekarn na podeželju, kjer so lekarne pogosteje nerentabilne, pravi stroka. Ministrstvo za zdravje je v svojem mnenju natančno predstavilo izkušnje držav, kjer se je po spremembah, kot jih predlaga Verbič, zgodilo prav to. Širjenje lekarn po širšem območju pa bi pomenilo šibkejšo povezavo med farmacevti in strankami, so opozorili drugi.

Poleg tega Verbič in drugi predlagajo, da se iz zakona briše prepoved vertikalnih povezav med lekarnami in veledrogeristi. Za to se zavzemajo, pravijo, ker morata veledrogerista LL Grosist, ki je v lasti Lekarne Ljubljana, ter Farmadent, ki je v lasti mariborske občine, ohraniti javno lastništvo. Po sedanji zakonodaji bi morali Lekarna Ljubljana in mariborska občina LL Grosista in Farmadent prodati nepovezanim osebam.

Če se bo to zgodilo, bosta zasebna veledrogerista Salus in Kemofarmacija prevzela celoten trg, je svaril poslanec LMŠ Jani Möderndorfer julija letos, ko je državni zbor opravil prvo obravnavo Verbičevega predloga sprememb. Möderndorfer je pred dvema letoma neuspešno poskušal s predlogom, ki je bil zelo podoben aktualnemu.

Kmalu bi veledrogeristi odpirali lekarne

Tudi odpravi prepovedi vertikalnih povezav strokovnjaki nasprotujejo. Če bi se to zgodilo, bi lahko zasebni veledrogeristi prek ustavnega sodišča dosegli prepoved diskriminacije ter si tako izborili pravico, da tudi sami odpirajo lekarne, je med drugimi opozorilo tudi ministrstvo za zdravje.

Lekarniška zbornica je ocenila, da bi se potem podrl koncept lekarn kot izvajalcev javnih služb, saj bi pomembnejše postalo ustvarjanje dobička. Če bi bil trgovec z zdravili lastnik lekarn, obstaja tveganje, da bi farmacevte silil, da se pri svetovanju strankam ravnajo glede na ekonomske koristi lastnika, pojasnjujejo. Ogrožena bi bila strokovna neodvisnost farmacevtov, ponudba bi bila omejena, storitve pa bi bile nestrokovne, našteva predsednica lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič (na fotografiji spodaj).

Zakaj zakon še ni padel?

Če strokovne organizacije tako odločno nasprotujejo Verbičevemu predlogu, se postavlja vprašanje, zakaj je preživel prvo obravnavo.

15. julija letos je namreč državni zbor s 63 glasovi za in 15 proti ocenil, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Za so glasovali poslanci SMC, NSi, LMŠ, SAB, skoraj vsi poslanci SDS, večina poslancev SD ter nepovezani poslanec Branislav Rajić. Proti so pritisnili poslanci Levice, SNS, in DeSUS. Vzdržali pa so se nekateri poslanci SD, SDS ter nepovezana poslanca Janja Sluga in Igor Zorčič, ki sta februarja prispevala podpisa za vložitev predloga. Takrat sta bila še člana SMC, marca pa stranko zapustila in kmalu za tem sta uradno umaknila podpisa pod predlog.

Po naših neuradnih informacijah so spremembe pisane predvsem v korist ljubljanske občine oziroma Lekarne Ljubljana, ki naj bi se želela širiti po Sloveniji ter ohraniti lastništvo podjetja LL Grosist. Veljavni zakon namreč prepoveduje vertikalne lastniške povezave med lekarnami in veledrogeristi.

Tisti, ki trdijo, da gre za predlog po nareku ljubljanske občine, opozarjajo, da je Verbičeva žena mestna svetnica, izvoljena na listi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Mestna občina Ljubljana je predlog zakona javno podprla, medtem ko je skupnost občin zahtevala, da se postopek sprejemanja nemudoma ustavi.

Verbič zavrača očitke o ‘lobističnem zakonu’

Ljubljanska občina oziroma Lekarna Ljubljana nista sodelovala pri pripravi predloga, trdijo vodstvo občine, vodstvo Lekarne Ljubljana in Dušan Verbič. “Očitki, da je to lobistični zakon, so zlonamerni in usmerjeni v preprečitev konkurence veledrogeristoma, ki obvladujeta trg,” pravi predlagatelj zakona.

Delno zakon podpirajo tudi v mariborski občini, ki jo vodi Saša Arsenovič iz vrst SMC. Želijo ga namreč dopolniti oziroma spremeniti, tako da bi jim bilo dovoljeno obdržati lastništvo v Farmadentu, je nedavno za Večer povedal direktor Farmadenta Jurij Pivka. Sedanji predlog predvideva, da bi lahko bile lekarne oziroma občine lastnice veledrogeristov samo, če ta veledrogerist 80 ali več odstotkov poslov opravi z matičnim lekarniškim zavodom. Farmadent posluje s številnimi lekarnami, posli z mariborskimi lekarnami pa zanj predstavljajo samo tretjino prometa, razloži Pivka.

Kako bo ravnal SDS?

Za usodo zakona je ključno predvsem, kako bodo glasovali v SDS, največji vladni in parlamentarni stranki. Tam končne odločitve še niso sprejeli, nam je povedal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.

V prvi obravnavi so skoraj vsi poslanci največje parlamentarne stranke glasovali, da je predlog zakona primer za nadaljnjo uporabo. To so storili, ker ga bodo poskusili izpopolniti, je pojasnil poslanec SDS Jožef Lenart.

Štirje poslanci SDS pa so se ob takratnem glasovanju vzdržali. To so bili Franc Breznik, Alenka Jeraj, Mojca Škrinjar in Jože Tanko. Breznik nam je dejal, da predlog sprememb v resnici podpira, saj se strinja z argumenti predlagateljev. Poudaril pa je, da bo končno glasovanje poslancev SDS odvisno od koalicijskega usklajevanja.

V SDS Verbičevemu predlogu nasprotuje vsaj poslanka Alenka Jeraj (na fotografiji zgoraj). “Mislim, da predlog ni v redu,” je dejala. Po njenih besedah se v stranki še niso odločili, ali ga bodo poskusili popraviti z amandmaji ali pa ga bodo zavrnili. “Ne vem, ali se ga da popraviti,” je povedala in, zanimivo, dodala, da je “tudi vlada dala negativno mnenje.”