Bo novela zakona o dedovanju skrajšala zapuščinske postopke?

Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Pravosodno ministrstvo je v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o dedovanju, s katerim želi skrajšati zapuščinske postopke, ko je treba z javnim oklicem v postopek povabiti morebitne dediče ali upnike, ter omogočiti možnost prehoda lastništva nepremičnin v zapuščini brez dedičev na občine. Pripombe je mogoče podati do 30. maja.

Predlog novele zakona o dedovanju med drugim določa, da v primeru zapuščine brez dedičev nepremičnina, ki leži na območju stavbnih zemljišč, postane last občine, na območju katere leži, razen če se prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev.

Za takšno ureditev so se na ministrstvu med drugim odločili na predlog Mestne občine Koper, kjer menijo, da bi se s takšno ureditvijo omogočilo, da občine hitreje pridobijo lastništvo na nepremičninah iz dediščine, kjer dediči niso znani, s tem pa bi lažje načrtovale urejanje prostora. Trenutno lahko namreč lastništvo na nepremičninah v zapuščini brez dedičev preide le v last države, postopki, da takšno zemljišče nato preide na občino, pa so zapleteni in dolgotrajni.

Predlagana novela tudi krajša rok, v katerem se morajo morebitni dediči odzvati na poziv sodišča, naj se prijavijo kot dediči. Trenutno je omenjeni rok eno leto, predlog pa ga krajša na tri mesece. Predlog krajša tudi rok, ko se morajo na poziv sodišča odzvati morebitni upniki. Trenutno je rok zanje določen pri šestih mesecih, predlagana novela pa ga krajša na tri mesece. Po mnenju ministrstva sta oba trenutno veljavna roka, enega leta za dediče in šestih mesecev za upnike, glede na sodobne načine komunikacije in digitalizacijo predolga.

V letu 2023 so sicer zapuščinska sodišča prejela 22.561 zadev. V povprečju so zadeve reševala 6,9 meseca. Pri tem je bilo okoli 85 odstotkov zapuščinskih zadev zaključenih na prvem naroku, je razvidno iz gradiva, priloženega spremembam zakona.