Menu Item
Predlogu sprememb zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga spisali v Pravni mreži za varstvo demokracije, se nasmiha nadaljnja obravnava. Čeprav ga je premier Janez Janša v ponedeljek v državnem zboru ostro kritiziral, naj bi ga namreč v prvi obravnavi poleg strank KUL podprl tudi del koalicije. Da bi bile predlagane spremembe v tem mandatu tudi sprejete, pa se zdi malo verjetno.
Potem ko je del zakona o nalezljivih boleznih, ki določa omejitve v času širjenja nalezljivih bolezni, ustavno sodišče prepoznalo kot neskladnega z ustavo, državni zbor pa neskladja ni odpravil, se je dela lotila Pravna mreža za varstvo demokracije. V sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij je spisala predlog sprememb zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev. Državni zbor bo o njem danes opravil splošno razpravo, jutri pa bo na vrsti glasovanje.
Čeprav je pravna mreža s prevzemom iniciative in s samim besedilom tako v koaliciji kot tudi v opoziciji povzročila kar nekaj nezadovoljstva, se zdi precej verjetno, da bo predlog dobil zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. Poleg strank KUL mu namreč podporo v prvi obravnavi napoveduje tudi del koalicije.
Da bi ga podprli poslanci SDS, ne gre pričakovati, čeprav njihov vodja Danijel Krivec včeraj te možnosti ni povsem izključil. A ne gre spregledati, da je premier Janez Janša predlaganim spremembam zakona o nalezljivih boleznih v ponedeljek namenil ostro kritiko, tudi Krivec pa nam je včeraj dejal, da predlog v njihovi poslanski skupini za zdaj nima podpore, saj je “povsem neoperativen, obstaja pa tudi dvom o njegovi ustavnosti”. Po Krivčevih besedah pa bodo pred petkovim glasovanjem vendarle še preučili, ali je besedilo v nadaljnji obravnavi mogoče ustrezno popraviti.
Iz besed vodje največje poslanske skupine je bilo mogoče razbrati, da v koaliciji glede podpore predlogu niso povsem enotni. Več ni želel razkriti, v stranki Konkretno pa so nam potrdili, da bodo njihovi poslanci predlagane spremembe zakona o nalezljivih boleznih v prvi obravnavi podprli. Kako bodo glasovali v nadaljevanju postopka, bo odvisno od tega, ali bodo sprejete nekatere spremembe oziroma dopolnitve, ki jih nameravajo predlagati. Kot razlog za jutrišnjo podporo so v Počivalškovi stranki navedli, da predlogu ni smiselno že na začetku zapreti vrat, izpostavili pa so tudi odločbo ustavnega sodišča.
Pomisleki, ki se porajajo v KUL
Spremembe, ki so jih spisali v Pravni mreži za varstvo demokracije, nameravajo v prvem branju podpreti tudi poslanci KUL. Levosredinske opozicijske stranke, ki rade izpostavljajo naklonjenost nevladnim organizacijam, bi si drugačno ravnanje težko privoščile. Tudi v njih pa napovedujejo, da bodo, če bo predlog uspešno prestal prvo presojo, pri njegovi nadaljnji obravnavi vložili kar nekaj amandmajev oziroma varovalk. Med drugim se zavzemajo, da bi imel osrednjo vlogo pri nadzoru nad vladnimi ukrepi državni zbor in ne njegovo delovno telo, kot predvideva sedanji predlog.
Če bo koalicija skušala v besedilo vnesti “škodljive amandmaje”, pa bodo poslanci KUL, kot pravijo, temu odločno nasprotovali. Prav bojazen, da bi utegnili vladajoči z amandmaji globoko poseči v človekove pravice – po ocenah v KUL bi lahko bilo na udaru zlasti zbiranje in izražanje ljudi – so levosredinske opozicijske stranke navajale kot osrednji razlog, da se pri vložitvi predloga zakona o nalezljivih boleznih v parlamentarno proceduro niso pridružile poslanski skupini nepovezanih poslancev. V primeru podpisov zgolj poslancev ene poslanske skupine naj bi bil namreč umik predloga iz parlamentarnega postopka, če bi se napovedovali nesprejemljivi posegi koalicije, lažji.
Naslednji razlog za zadržanost levosredinske opozicije do predloga pa je zavedanje, da del volilcev nad spremembami zakona ne bo navdušen; tik pred volitvami si stranke zamer volilcev še toliko manj želijo. Tako nekateri naši sogovorniki ne izključujejo možnosti, da bi se kdo od poslancev KUL pri jutrišnjem glasovanju vzdržal ali pa ga ne bi bilo v dvorani. Kot naslednji možni korak, s katerim bi zavlačevali sprejetje zakona, pa navajajo vložitev zahteve za javno predstavitev mnenj.
Pirnata Janševe navedbe o protiustavnosti predloga čudijo
Medtem ko je bil namen avtorjev prav odprava neustavnosti zakona o nalezljivih boleznih, pa predsednik vlade Janez Janša meni nasprotno. V ponedeljek je v odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Janje Sluga dejal, da je zakon, “ki naj bi ga pripravila neka civilna družba, v bistvu gre pa za politični podaljšek sedanje opozicije, v nasprotju s slovensko ustavo in z načelom delitve oblasti, v nasprotju s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in popolnoma neoperativen”. S takšnim zakonom se po premierjevih besedah ne bo mogoče spopadati z nobeno epidemijo, saj bi trajalo tedne in tedne, preden bi se uskladila vsa stroka in bi lahko nato pristojni sprejemali odločitve.
Pri pripravi predloga sprememb zakona o nalezljivih boleznih je sodelovala vrsta pravnih strokovnjakov. Med njimi je bil tudi profesor z ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat, ki nam je včeraj dejal, da Janševe izjave o neustavnosti ne more komentirati, saj predsednik vlade ni navedel, kateri člen ustave naj bi bil s predlaganim zakonom kršen. Prepričan je, da gre za politično izjavo, zato jo težko komentira s strokovnega stališča. Povedal je še, da ga navedba o protiustavnosti čudi, saj je namen njihovega predloga prav odpraviti neustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče.
“Res je, da bi bilo s tem zakonom vladi gotovo težje vladati z odloki, kot to počne zdaj, ko imamo zelo slabo zakonsko ureditev. Ne drži pa, da bi ji s tem onemogočili hitro ukrepanje. Zakon vladi omogoča ukrepanje, za večje posege pa bi morala pridobiti soglasje ustreznega delovnega telesa v državnem zboru. Zagotovo ne drži, da bi to trajalo ‘tedne in tedne’, kot je dejal predsednik vlade,” je poudaril Pirnat.
K sodelovanju povabili tudi NIJZ in zdravniško zbornico
V pravni mreži so prošnjo za sestanek na temo predloga sprememb zakona poslali tudi NIJZ in zdravniški zbornici. Želeli so, da bi se še pred današnjo obravnavo v državnem zboru o predlogu pogovorili in preučili možne izboljšave. Iz zdravniške zbornice so jim včeraj sporočili, da se lahko sestanejo sredi februarja. Vendar pa to srečanje, če poslanci predlogu jutri ne bodo prižgali zelene luči, ne bo več potrebno.
Direktor NIJZ Milan Krek pa nam je najprej odgovoril, da poziva pravne mreže ni prejel, ob nadaljnjem poizvedovanju pa je elektronsko sporočilo iz sredine decembra našel. “Žal sem v kopici sporočil, ki jih dobivam – med drugim me s pošto zasipajo proticepilci – elektronsko pošto pravne mreže spregledal. Po vašem današnjem poizvedovanju sem jo našel in jim odgovoril. Na NIJZ smo odprti za sodelovanje,” je povedal in dodal, da je vesel vsake pobude, da “skupaj naredimo nekaj za domovino”.
Po Krekovih navedbah sicer ni dobro, da bi v zakonu o nalezljivih boleznih spreminjali zgolj en člen. “Potrebujemo celostno prenovo zakona, ki je bil sprejet pred skoraj 30 leti. Zakon ne sme biti napisan na primeru covida, ampak mora delovati univerzalno, za katerokoli nalezljivo bolezen. Jutri imamo lahko nov izbruh pandemične razsežnosti in ta zakon mora veljati tudi zanj. To je izjemno pomemben zakon, saj posega v človekove pravice in varuje ljudi pred boleznijo in smrtjo,” nam je dejal Krek. Dodal je še, da se zakona ne piše zaradi ustavnega sodišča, ampak zaradi ljudi in zanje.
“Zakon o nalezljivih boleznih je krovni, sistemski zakon, ki bi ga morali spreminjati v široki razpravi, predvsem pa bi pri njegovem nastajanju morali sodelovati epidemiologi, strokovnjaki za javno zdravje in NIJZ kot institucija, ki se na področje najbolj spoznajo,” je dodal.
Direktor NIJZ ne nasprotuje temu, da se odloča tudi v parlamentu, opozarja pa, da je treba v epidemiji ukrepati hitro in da odločanje v državnem zboru ne sme biti ovira za hitre odgovore na epidemijo. Nespametno pa se mu zdi, da se spremembe zakona obravnavajo tik pred volitvami. Po Krekovih besedah namreč obstaja bojazen, da se bo ob pregreti politični atmosferi o njih odločalo predvsem po političnem in ne po strokovnem principu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!