Menu Item
Že drugič v dobrih dveh tednih je slovensko obalo preplavila sluz. Naravni pojav, ki sicer ni nevaren ljudem, je zagotovo zbegal marsikaterega turista, ki te dni počitnikuje v slovenski Istri. Sluz precej težav povzroča ribičem, ki imajo zaradi nje manjši ulov, v turističnem sektorju pa za zdaj večjih nevšečnosti ne opažajo.
Na slovenski obali se je na morski gladini znova pojavila sluz. Ta nastaja, ker je v morju veliko organske snovi bogate s polisaharidi. To so kompleksni sladkorji, ki jih večinoma izloča rastlinski plankton. Čeprav bi lahko bila sluz posledica cvetenja morja, v tokratnem primeru tega pojava strokovnjaki ne opažajo.
“V vzorcih zaznavamo normalne gostote fitoplanktona,” je za N1 pojasnila Janja Francé z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Sluz nastaja zaradi delovanja različnih okoljskih dejavnikov, kot so velik dotok sladke vode, ki prinese veliko hranil, visoke temperature in stabilen vodni stolpec. “Poleg tega mora biti v morju veliko organske snovi, ki jo proizvaja rastlinski plankton in delno izloča v okolico,” je dodala.
Zaradi sluzi slabši ulov za ribiče
Sluz nastane takrat, ko ob idealnih pogojih polisaharidi spremenijo agregatno stanje, torej iz raztopljenega preidejo v obliko mikroagregatov. Ti sladkorji se nato združujejo v sluzaste skupke različnih oblik in velikosti. Če so skupki redkejši od vode, se dvignejo na morsko gladino in se nato nabirajo v mandračih, kamor jih zanesejo tokovi. “V nedeljo je bil ta pojav res zelo razširjen – vse od Pirana do Ankarana. Na morski gladini so bile ogromne zaplate, ki so bile videti sveže in so prihajale v valovih,” je pojasnila Francé. Čeprav je lahko sluz prisotna na odprtem morju, je njen pojav zgoščen predvsem pri obali, saj jo tja nanesejo morski valovi in veter. “Sploh pri zavetrnih delih obale je te sluzi zaznati v debelih plasteh,” je dejala sogovornica.
Sluz, ki jo tvorijo večinoma sladkorji in voda, ni nevarna za trdožive kopalce, ki jih pogled na umazano vodo ne odvrne od tega, da ne bi plavali v morju. Kljub temu previdnost kopalcev ne bo odveč, saj se v sluz ujamejo različni organizmi in neživi delci, ki lahko povzročijo neželene reakcije. Sluz več težav povzroča ribičem. “Ribiči tožijo, da sluz zamaši mreže takoj, ko se ta potopi na dno,” je poudarila Francé. Ribič Rok Domnik je za N1 povedal, da se ob pojavu sluzi ob obali ne da loviti, je pa lov lažji okoli pet milj od obale. Domnik, ki je ob tem naravnem pojavu ulovil manj rib kot po navadi, verjame, da sluz ne bo vztrajala vso poletno sezono, saj je je, kot je dejal, že zdaj za 80 odstotkov manj.
“Sluz počasi izginja in načelno bi se morale razmere umiriti,” je dodal. Izpostavil je še, da ribičem ta naravni pojav povzroča preglavice, vendar nič hujšega, kajti glavna sezona ribolova se začne šele septembra oziroma oktobra. “Poleti se ne lovi veliko, zato nas ne skrbi. Gre nam na živce, ampak zdaj tako ali tako ni prava sezona za ribičijo,” je povedal. Sluz je prav tako lahko problematična za organizme, ki živijo na dnu morja – predvsem tiste, ki se ne morejo premikati in so pritrjeni. “Če je sluz gosta, lahko takšnim organizmom zmanjka kisika,” je še dejala Francé.
Do kdaj in kolikokrat še bi se lahko sluz pojavila na slovenskem morju Francé, ni želela ugibati, je pa dejala, da potencial za nastanek nove očitno je. “Ob vetrovnih razmerah jo hitro razžene. V 80. in 90. letih so bili primeri, ko je sluz trajala tudi po dva meseca,” je povedala. Prvi zapisi o sluzi v severnem Jadranu sicer segajo v leto 1729, ko so pojav imenovali “umazano morje”.
“Turisti nas sprašujejo, kaj je to”
Ob tem je treba dodati, da pogled na slovensko morje v teh dneh zagotovo ni privlačen za marsikaterega turista, ki počitnikuje v slovenski Istri. V turističnih informativnih pisarnah v Portorožu in Piranu jim postavijo kar precej vprašanj na to temo.
“Nekatere zanima, kaj je to, drugi se jezijo. Tuji turisti predvsem mislijo, da je morje umazano in da bi ga morali počistiti. Vendar turiste izobražujemo, razložimo jim, da gre za naraven pojav, ki se ga ne da počistiti, saj se pojavlja od gladine do dna morja. Tako jim pojasnimo, da sluz ni nevarna, je pa nevšečna,” je za N1 pojasnila Lea Šuligoj s Turističnega združenja Portorož. Goste ob tem povabijo, da se udeležijo drugih aktivnosti, če jim kopanje v morju ne odgovarja. “Na srečo imamo zelo pester nabor različnih turističnih produktov. Od kulinaričnih doživetij, aktivnosti na prostem, kolesarskih izletov do športnih aktivnosti,” je dodala Šuligoj.
Z vprašanji o sluzi se srečujejo tudi v hotelu Kempinski Palace Portorož. “Dobimo opazke z vprašanji, kaj to je. Lepo jim pojasnimo,” je za N1 pojasnila Petra Zierer s hotela Kempinski, kjer je gostom na voljo tudi hotelski bazen. “Za zdaj se s pritožbami na ta račun ne srečujemo, težko pa napovemo, kaj bi se zgodilo, če bi sluz vztrajala vso sezono,” je dodala. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni hotelski bazen odpreti za širšo javnost, je Zierer poudarila, da ima njihov hotelski bazen precej omejene kapacitete. “Kadar je hotel poln, nimamo dodatnega prostora za zunanje goste,” je izpostavila.
Kljub številnim vprašanjem tujih turistov pa se vpliv sluzi na aktualno turistično sezono ne odraža in ne vpliva na rezultate nočitev, prav tako na slovenski obali ne opažajo odpovedi. “Podatki za junij ne kažejo, da bi se zgodil minus na račun sluzi. V začetku junija smo sicer imeli nekaj manj nočitev v primerjavi z lani, a sluzi takrat ni bilo. Mislimo, da je bila to bolj posledica slabega vremena in nekaterih praznikov v sosednji Italiji in Avstriji, ki so padli v maj. Ob pojavu sluzi v drugi polovici junija pa nismo zabeležili slabših rezultatov v primerjavi z lani,” je pojasnila Šuligoj.
V turizmu priznavajo, da pojav sluzi ne predstavlja idealnih razmer, zato so na vsako spremembo pozorni. “Vsak manjši odklon od normalnih razmer je priložnost za načrtovanje vnaprej. Načeloma pa s poletnimi sezonami nimamo težav in smo zelo dobro zasedeni,” je še dodala Šuligoj. Spomnila je, da sluz ni prvi takšen naravni pojav, ki bi lahko vplival na turistično sezono. Predlani so imeli velik problem s sušo, zato so bili varčni z vodo. Eden od ukrepov je bil ukinitev javnih tušev na plaži, a ni vplival na takratno sezono.
Bonus video: Goran Dragić o zakulisju uspehov, življenju in tudi o obžalovanjih
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!