Bo tudi Slovenija na Grenlandijo poslala vojake? Premierjev kabinet dogajanje "pozorno spremlja"

Več evropskih držav je na Grenlandijo v teh dneh po neuspešnih pogovorih v Washingtonu in nadaljevanju ameriških napovedi o prevzemu otoka poslalo po nekaj svojih vojakov, ki bodo sodelovali v skupnih vajah v organizaciji Danske. Ta na Grenlandiji že krepi svojo vojaško prisotnost.

V operacijo Arktična vzdržljivost so se za zdaj vključile Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Švedska, Norveška, Finska in Nizozemska, pripravljenost sodelovanja z vojaki pa je izrazila še Estonija.

Tudi pri nas so v vojaških in političnih krogih že v teku razprave, ali bi morala Slovenija, ki je podprla skupno izjavo evropskih voditeljev v podporo Grenlandiji, temu dodati tudi prisotnost vojaškega osebja.

"Vojaške prisotnosti Slovenija za zdaj ne načrtuje"

Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so nam odgovorili, da Slovenija podpira Dansko in da je bil premier med prvimi, ki je podprl skupno izjavo voditeljev. "Vojaške prisotnosti Slovenija za zdaj ne načrtuje," dogajanje pa v kabinetu pozorno spremljajo, so še dodali.

Kot ocenjujejo nekateri naši sogovorniki iz vojaških krogov, bi to Slovenija lahko že storila – če bi se s prisotnostjo vojaškega osebja hitro priključilo še več držav, bi po besedah enega od virov, ki stališče vrha vlade obžaluje, to pomenilo bolj vidno evropsko enotnost znotraj Nata in tudi jasno sporočilo ZDA, da lahko skupaj za Grenlandijo iščemo varnostna zagotovila, ki jih nova geopolitika narekuje.

Erik Kopač: Pošiljanje vojakov je "prva faza odvračanja"

Nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri Natu Erik Kopač medtem meni, da bi bilo izkazovanje podpore Slovenije z vojaško prisotnostjo "preuranjeno". Razume skandinavske in baltske države, ki so še toliko bolj izpostavljene, da so se temu priključile.

Za Slovenijo pa je po njegovih besedah ključno, da ostane pri političnem izražanju tistega, kar je njen interes. "To pa je ne samo obstanek zavezništva, ampak da obstane multilateralna ureditev sveta. In tukaj je naš pogled v tem trenutku drugačen kot pogled ameriške administracije," je jasen obramboslovec, ki ga skrbi ponovni zdrs v multipolarnost, ta pa po zgodovinskih izkušnjah predstavlja nevarnost za manjše države.

Kopač je sicer pritrdil ocenam, da je trenutno pošiljanje vojakov iz nekaterih bolj severnih evropskih držav na Grenlandijo predvsem sporočilo, prva faza odvračanja. "En del te zgodbe je jasno sporočilo, da Danci niso sami. Drugi del pa izhaja iz konteksta, da se je v Natu začela razprava, da zavezništvo prevzame aktivnejšo vlogo pri varovanju Arktike," je še povedal za N1.

Omenjeno razpravo je s svojim načinom komuniciranja spodbudil tudi Donald Trump, ki je, spomnimo, članice zavezništva že pripravil do tega, da so le nekaj mesecev po začetku njegovega drugega mandata junija lani podprle zavezo o zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035.

Da je ameriški predsednik s takšno komunikacijo že veliko dosegel, je komentiral tudi nekdanji direktor Cie, general David Petraeus. Dogajanje na Grenlandiji tako vidi kot reakcijo na "izjemen prikaz ameriške vojaške moči v Venezueli," Trump pa da ima zdaj večjo pogajalsko moč, kar bo pomenilo tudi več vojakov na Grenlandiji in nižje cene redkih zemelj za ZDA.

Bela hiša: Nameščanje evropskih sil nima vpliva na predsednikove načrte z Grenlandijo

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leawitt je sicer sinoči novinarjem povedala, da nameščanje evropskih sil na Grenlandiji nima nobenega vpliva na načrte predsednika Trumpa o prevzemu tega avtonomnega ozemlja Danske.

V preteklih dneh je Donald Trump večkrat ponovil, da morajo prevzeti otok, saj da je to v nacionalnem interesu ZDA, sicer ga bosta prevzeli Rusija in Kitajska. Prav tako je razlagal, da okoli otoka kar mrgoli ruskih in kitajskih vojaških ladij in podmornic.

Podatki obveščevalcev in več strokovnjakov po poročanju ameriške tiskovne agencije AP kažejo, da tega ladjevja ni. Enako so za Financial Times zatrdili že nordijski diplomati.

Oglasili pa so se tudi v Moskvi in po poročanju STA včeraj zavrnili navedbe, da Rusija predstavlja varnostno grožnjo za Grenlandijo. Ta je po besedah tiskovne predstavnice zunanjega ministrstva Marije Zaharove vključena v "arbitrarno definirano interesno sfero Washingtona", zato bi bilo "zelo hinavsko" govoriti o ruski grožnji.