Menu Item
Ustavno sodišče bo pobudo Vilija Kovačiča za oceno protiustavnosti delovanja Levice in Socialnih demokratov obravnavalo absolutno prednostno. "Očitno se nas na desnici in še zlasti v SDS bojijo," kot razlog za Kovačičevo pobudo navajajo v Levici. "Nobena zdrava demokracija ne prepoveduje političnih strank," poudarjajo v SD.
Aktivist Vili Kovačič, čigar pogledi se praviloma ujemajo s stališči SDS, je na ustavno sodišče naslovil pobudo za oceno protiustavnosti delovanja strank Levica in SD. Ustavno sodišče jo bo, kot je razbrati na njegovi spletni strani, obravnavalo absolutno prednostno. Obe politični stranki je tudi pozvalo, da se do pobude opredelita.
Na ustavno sodišče smo naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, kaj prinaša odločitev o absolutno prednostni obravnavi, kako bo tekel nadaljnji postopek, ali je mogoče končno odločitev pričakovati še pred državnozborskimi volitvami, ali držijo navedbe ustavnega pravnika Jurija Toplaka za POP TV, da “polovica zadev, ki se obravnavajo prednostno, tudi uspe”.
Odgovor generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada je bil kratek: “Za zdaj je znano samo, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Drugih odločitev v tej zadevi še ni sprejelo. Prav tako v tem trenutku ni mogoče ničesar napovedovati.”
Odvetnica Nataša Pirc Musar, ki zastopa SD, tudi iz tega odgovora razbere, da ustavno sodišče odločitve, ali bo obravnavalo Kovačičevo pobudo, še ni sprejelo. V opredelitvi do pobude bodo sicer Socialni demokrati ustavnemu sodišču predlagali, da o njej, če bo zadevo obravnavalo, odloči absolutno prednostno. Želijo si, da bi bila odločitev znana še pred začetkom volilne kampanje za aprilske državnozborske volitve. “V nasprotnem primeru bo stranki SD nastala škoda, saj bo morala v kampanji nenehno pojasnjevati absurdnost Kovačičeve ustavne pobude, namesto da bi pojasnjevala svoj program,” poudari Pirc Musar.
Kovačič ustavnemu sodišču predlaga, da prepove “protiustavno delovanje političnih strank Levica in SD”. Kot razlog za to navaja njuno “izražanje naklonjenosti komunizmu, Zvezi komunistov, Titu, Kidriču in Kardelju ter simbolom komunizma in nacionalizaciji”. V pobudi gre še korak dlje in se zavzame za izbris obeh strank iz registra. Pri omenjenih predlogih se Kovačič sklicuje na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je pritrdilo zavrnitvi registracije Komunistične partije Romunije, ker se ta ni distancirala od bivše komunistične stranke in komunizma. “Stranki Levica in SD se nista distancirali od komunističnih strank totalitarnih režimov, ampak sta podporo načelom komunizma sami glasno izražali,” navaja Kovačič. Dodaja še, da vsako odlašanje ustavnega sodišča predstavlja tveganje za demokracijo in za mir v Sloveniji.
Nataša Pirc Musar poudarja, da romunski in slovenski primer nikakor nista primerljiva. V prvem so sodniki ugotavljali, ali lahko program romunske stranke ruši tamkajšnji ustavni red, njena ustanovitev pa je bila ustavljena že v fazi registracije. Nasprotno pa je stranka SD registrirana že 30 let. “Navedbe, da delovanje SD nasprotuje demokratični ureditvi, so povsem neutemeljene. Niti statut niti program Socialnih demokratov ne dovoljujeta dejanj totalitarne, ekstremistične ali celo teroristične narave, ki bi bila usmerjena k rušenju ustavnega reda Republike Slovenije,” izpostavlja Pirc Musar. Odločno tudi zanika Kovačičeve navedbe, da se niso Socialni demokrati nikoli distancirali od totalitarnih režimov. “Iz samih vrednot stranke izhaja, da se zavzema za demokratično družbeno ureditev in s totalitarnimi režimi nima ničesar skupnega,” dodaja Pirc Musar.
Socialni demokrati v Kovačičevi pobudi prepoznavajo zlonamerno predvolilno diskreditacijo njihove stranke, ki da jo prek svojega satelita izvaja največja vladna stranka SDS. Dodajajo še, da nobena zdrava demokracija političnih strank ne prepoveduje.
“Teh napadov ne jemljemo zelo resno. Očitno se nas na desnici in še zlasti v SDS bojijo – upam, da zato, ker so tudi oni ugotovili, da se po volitvah napovedujejo spremembe,” pa je Kovačičevo pobudo komentiral vodja poslanske skupine Levice Matej. T. Vatovec. Ob tem je dodal, da si njihova stranka prizadeva za bolj pravično družbo in da v njenem delovanju ni ničesar protiustavnega.
Kovačiča sicer pri Levici vznemirja ne zgolj njeno delovanje, temveč tudi program, v katerem se stranka zavzema za odpravo kapitalizma, za prevlado družbene lastnine, za zaustavitev privatizacijskih postopkov … Zato naj ustavno sodišče program Levice prepozna kot protiustavnega in ga z odločbo razveljavi, še predlaga Kovačič.
Na vprašanje, ali bodo na programskem kongresu prihodnji mesec morda upoštevali katerega od očitkov pobudnika ustavne presoje, Vatovec odgovori, da njihova stranka za svojim programom trdno stoji. “Verjamemo, da so ideje, kot sta družbena pravičnost in ustrezna porazdelitev bogastva, osnova sodobne družbe. Menimo pa tudi, da so razlike in družbeno razslojevanje, ki jih prinaša kapitalizem, v nasprotju z ustavo,” še izpostavi vodja poslancev Levice.
Zavzemanje za spremembo ustave še ni protiustavno
Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky poudarja, da zgolj to, da se stranka zavzema za spremembo ustave, še ni razlog, da bi njeno delovanje ocenili kot protiustavno. “Pozivanje k spremembi ustave oziroma ustavnega sistema je legitimno, dokler poteka s političnimi sredstvi v javni diskusiji, brez nasilja ali pozivanja k nasilnim spremembam ustavne ureditve in dokler ne poruši vrednostnih temeljev naše ureditve,” pravi Bardutzky. Kot primer, kdaj bi se kršili ti temelji, navaja morebitno zavzemanje stranke, da se iz ustave črta prepoved rasne diskriminacije ali da se ponovno uvede enopartijski režim.
Bardutzky opozarja, da pobud, da bi ustavno sodišče ugotavljalo protiustavnost politične stranke, doslej skorajda ni bilo, nekateri standardi pa so vendarle oblikovani. Tako je ustavno sodišče leta 1998 presojalo odločitev notranjega ministrstva, ki v register političnih strank ni hotelo vpisati stranke Istrski demokratski zbor (IDZ), češ da ta z delovanjem v korist nekdanjih beguncev iz Istre diskriminira druge državljane. Ustavno sodišče je prepoved IDZ zavrnilo, je pa dalo nekatere usmeritve, kdaj je prepoved mogoča. “Ne zadošča, če neko združenje ne priznava ustavnega reda ali ga odklanja oziroma mu nasprotuje. Potrebno je aktivno nastopanje z namenom uničiti (odstraniti) veljavni ustavni red. Gola kritika ni dovolj – pri čemer ni pomembno, ali je kritika stvarna in utemeljena. Dokazati je treba resno nevarnost ogrožanja temeljnih predpostavk svobodne demokratične družbe,” je med drugim zapisalo ustavno sodišče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje