Menu ItemVlada se je vendarle seznanila s spomladansko gospodarsko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Za letos je urad napoved rasti BDP znižal s 4,7 na 4,2 odstotka, je po seji vlade povedal finančni minister Andrej Šircelj. Vlada je danes sprejela tudi nacionalni reformni program in program stabilnosti za leto 2022 ter ju že poslala v Bruselj.
Vlada je sprejela nacionalni reformni program in program stabilnosti za leto 2022, dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije. Oba dokumenta je vlada danes tudi poslala v Bruselj. Pri pripravi teh dokumentov se je vlada sklicevala tudi na spomladansko gospodarsko napoved rasti BDP, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Minister za finance Andrej Šircelj je po seji vlade povedal, da je vlada danes to napoved obravnavala. Kot je razkril, se bo gospodarska napoved rasti BDP za letos znižala s 4,7 odstotka na 4,2 odstotka. Razpravo o gospodarski napovedi je vlada začela obravnavati že na eni od prejšnjih sej, a jo je zaradi nezadostne udeležbe ministrov na seji prekinila, je povedal minister. Spomladansko napoved so na uradu pripravili že pred mesecem dni, vendar se je ministrski zbor v predvolilnem času ni odločil obravnavati. Pri tem je bilo od vladnih predstavnikov slišati javne izjave, da je Umarjeva ocena nekoliko preveč pesimistična in da ne upošteva dovolj pričakovane rasti javnih investicij.
Na vprašanje o pozni seznanitvi z napovedjo je na novinarski konferenci po seji vlade odgovarjal tudi Šircelj. “Če gledamo nekaj poročil nazaj, vsa so določila nižjo stopnjo gospodarske rasti od dejanske,” je pripomnil. Spomnil je, da je Umar jeseni za 2021 napovedal 6,1-odstotno rast, ta pa je bila nato po prvi oceni statističnega urada 8,1-odstotna. “Zame kot ministra za finance je pomembno, da je takšna napoved čim bolj točna. /…/ Prvič se s tem izraža ali optimizem ali pesimizem, v tem primeru pesimizem, in drugo, takšen podatek lahko dejansko pripelje do napačnih odločitev vlade oz. ministrstva, ki predlaga vladi določene ukrepe fiskalne narave,” je pojasnil Šircelj.
V luči kritik iz javnosti in opozicije, da je vlada načrtno prikrivala slabše napovedi pred volitvami, Šircelj pravi, da ni šlo pri ravnanju vlade za nič drugega kot za izključno strokovna vprašanja, saj si vlada želi čim bolj točno napoved gospodarske rasti. Na Umarju so medtem že konec marca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi,” so podčrtali.
Je pa napoved v javnost prišla neuradno. Ob znižanju ocene za 0,5 odstotne točke v tem letu naj bi Umar napoved za prihodnje leto znižal za 0,3 odstotne točke na tri odstotke, v 2024 pa naj bi rast dosegla 2,8 odstotka.
Umar bolj optimističen kot IMF
Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi vseeno bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke. Podobno oceno kot IMF je nekaj prej objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno. Evropska komisija je medtem sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022.
Šircelj je tudi dejal, da se bo ob nespremenjeni politiki primanjkljaj sektorja države do leta 2025 znižal na 1,7 odstotka BDP, dolg države pa na 68 odstotkov.
Včasih so bile krize na pet ali deset let, danes po šetih mesecih
Glede nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2022 pa je minister dejal, da sta bila oba dokumenta sprejeta v času izjemnih ekonomskih, finančnih in tudi varnostnih tveganj. “Včasih smo govorili, da je kriza vsakih pet ali deset let, danes je po šestih mesecih že nova kriza. Ta se nanaša na vojno v Ukrajini, pred tem pa smo imeli zdravstveno krizo, to pa se odraža tudi v kazalcih,” je dejal.
Minister je dejal, da ta kriza prinaša dodatna tveganja, ki so časovno neopredeljena, ker ne vemo, koliko časa in s kakšno intenziteto bo vojna v Ukrajini potekala. “Vsi se nadejamo, da bo čim krajša,” je dejal. V teh okoliščinah je po njegovih besedah potekala tudi priprava in sprejemanje pakta stabilnosti in reformnega programa za leto 2022. Vlada je danes ta dokumenta poslala fiskalnemu svetu in Evropski komisiji.
Po besedah Širclja pakt stabilnosti sledi vsem okvirom, ki jih priporočajo tudi mednarodne organizacije, tako Mednarodni denarni sklad kot Evropska komisija. Dodal je, da bodo v Evropski komisiji še v maju govorili o tem, kakšen fiskalni okvir se predvideva za leto 2023, ali bo torej veljala odstopna klavzula ali ne. “Tudi če ne bo, bo prišlo do tega, da bo prehod na fiskalna pravila postopen in bo možen fiskalni okvir,” je povedal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje