Menu Item
Volilna zakonodaja ni povsem prilagojena epidemičnim razmeram. Ljudje, ki manj kot pet dni pred volitvami izvedo, da ne smejo zapustiti doma, lahko glasujejo samo, če kršijo epidemiološke ukrepe. Kakšne spremembe so mogoče?
Letos bodo lahko šli volilni upravičenci vsaj trikrat na volišča. Prvič predvidoma 24. aprila, ko bodo parlamentarne volitve, nato pa jeseni še na predsedniške in lokalne. Aprilske volitve poslank in poslancev bodo prve volitve med epidemijo covida-19.
Več tisoč ljudi ne bo smelo glasovati?
Očitno je, da zakonodaja, ki ureja izvedbo volitev, ni prilagojena epidemičnim razmeram. Ena od posledic epidemije je, da vsak dan ugotovimo nove okužene, s tem pa tudi njihove tesne stike, torej tiste, za katere obstaja določena verjetnost, da so tudi sami okuženi. Okužene zato pristojni pošljejo v izolacijo, tesne stike pa v karanteno. Oba ukrepa pomenita, da te osebe ne smejo zapustiti svojega stanovanja. Zato tudi na volišče ne smejo.
Za osebe, ki so v izolaciji ali karanteni, obstaja možnost glasovanja po pošti, pravi direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko. Zakon sicer ne omenja karanten in izolacij, omogoča pa glasovanje po pošti za volilce, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda.
Vendar je tudi v primeru nepredvidenih omejitev gibanja glasovanje po pošti mogoče samo, če volilci to okrajni volilni komisiji sporočijo najkasneje pet dni pred glasovanjem. Tisti, ki mu bo karantena ali izolacija odrejena manj kot pet dni pred volilno nedeljo, torej po sedanji zakonodaji ne bo mogel voliti. Razen, seveda, če je še pred začetkom izolacije ali karantene glasoval na predčasnih volitvah.
Če bomo imeli tudi v dneh pred volitvami več tisoč dnevno potrjenih okužb na dan, bo torej izvrševanje volilne pravice onemogočeno več kot deset tisoč volilnim upravičencem. Karanten je po nekaterih podatkih trikrat toliko kot okužb, po nekaterih podatkih pa je razmerje še večje. V ponedeljek smo Nacionalni inštitut za javno zdravje prosili za natančne podatke, vendar nam jih še niso poslali.
Težko rešljiva težava
Vučko pravi, da na Državni volilni komisiji načrtujejo razpravo o tej temi. “Nič še ni dorečeno,” poudarja.
Težava je strokovnjakom znana že dlje časa, pravi profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Saša Zagorc. “Tipičen primer je porodnica, ki rodi v soboto pred volitvami. Dneva poroda ni mogla predvideti, za zahtevo za glasovanje po pošti pa je prepozno,” pravi.
Ne nazadnje je težava obstajala tudi v času referenduma o zakonu o vodah julija lani. Takrat je to bilo javno zelo javno izpostavljeno, razlog pa je morda v tem, da virus takrat ni bil zelo razširjen. V tednu pred referendumom ni bilo nikoli več kot 81 dnevno potrjenih primerov. Včeraj jih je bilo 4.068, 24. aprila lani pa je bilo sedemdnevno povprečje števila dnevno potrjenih okužb malo manj kot 700.
Primerov, ko upravičenci niso mogli glasovati zaradi “prepozne” omejitve gibanja, je bilo torej doslej relativno malo v primerjavi s tem, koliko bi jih lahko bilo na letošnjih volitvah. A to ni edini razlog, da težava doslej ni bila rešena. Pomemben razlog je tudi, da jo je težko rešiti, pravi Zagorc.
Glasovanje po volilnem dnevu?
Rok, do katerega je treba zahtevati glasovanje po pošti, obstaja zato, da bi preprečevali dvojno glasovanje. Zahtevo za glasovanje po pošti je treba poslati vnaprej, ker imajo tako volilne komisije čas, da ustrezno zabeležijo, da ta oseba ne sme glasovati tudi na volišču, in da pravočasno pošljejo volilno gradivo volilcu, pojasnjuje Zagorc.
“Gre za izjemno zahtevno tematiko o izvrševanju aktivne volilne pravice, katere omejitev je nedopustna,” se strinjajo v Pravni mreži za varstvo demokracije. Zato jim zadeve še ni uspelo v celoti preučiti, poudarjajo. Za zdaj menijo, da bi morala iti rešitev v smeri možnosti glasovanja tudi v določenem času po volilnem dnevu. Posameznik pa bi, kot razmišljajo v pravni mreži, moral predložiti potrdilo o napotitvi v karanteno oziroma o bolniškem staležu.
Ta rešitev se zdi teoretično izvedljiva tudi Zagorcu. “Tako ali tako po volilni nedelji več kot teden dni čakamo na glasove, ki pridejo po pošti iz tujine. Bi pa s tem znatno posegli v dosedanji koncept, da po volilni nedelji ni več mogoče veljavno glasovati,” pravi.
Kdo se bo zavzel za spremembe?
Potrebna bi bila sprememba zakona o volitvah v državni zbor, ta pa zahteva dvotretjinsko večino poslank in poslancev. Vprašanje je, ali je to do volitev mogoče zagotoviti. Vendar Zagorc poudarja, da se je poslankam in poslancem že večkrat uspelo dogovoriti o spremembah zakonodaje na področju tako imenovanih komplementarnih načinov glasovanja.
Večja ovira se mu zdi, da morda ni kritične mase, ki bi zahtevala rešitev. “Močan interes za rešitev težave bo nastopil šele v času volitev, in sicer pri tistih, ki bodo takrat v izolaciji ali karanteni,” pojasnjuje. Prav tako ni prepričan, “če bi vsem političnim strankam ustrezala še nekajdnevna volilna kampanja, pri čemer bi bili že znani delni neuradni izidi volitev”.
Vprašanje je tudi, ali bi bilo mogoče zagotoviti gladko izvedbo glasovanja po novem režimu. Treba bi bilo namreč doreči podrobnosti. Na primer, koliko časa po volilni nedelji bi bilo možno glasovati in na katerih voliščih ter kako ustrezno zagotoviti volilne imenike. Zelo pomembno bi bilo tudi, da ljudje hitro dobijo odločbe o izolaciji in karanteni.
Glasovanje iz avtomobila ali prek pooblaščenca
Vendar vse potencialne ovire – glasovi v državnem zboru, kritična masa državljanov in tehnična izvedba – veljajo tudi za vse ostale možne rešitve problema. Te pa imajo tudi druge pomanjkljivosti.
V Veliki Britaniji na primer omogočajo glasovanje prek pooblaščenca, ki mu volilec zaupa svojo voljo. Pooblastilo lahko napiše do pete ure popoldan na dan volitev. “Naša ustava ne dopušča glasovanja prek pooblaščenca,” pravi Zagorc, “Pa tudi sicer menim, da mora volilec voljo izraziti sam.”
V nekaterih državah pa so med epidemijo omogočili glasovanje iz avtomobila. Fotografija z začetka članka je iz Nizozemske, spodaj pa so tudi fotografije iz Češke in Izraela.
Zagorc meni, da bi na tak način lahko glasovali tisti, ki so v karanteni. Ne nazadnje se osebe, ki so bile v tesnem stiku, že zdaj usedejo v vozilo in odpeljejo na testno mesto, če dobijo simptome okužbe. Za osebe, ki so okužene, pa glasovanje iz avtomobila zaradi epidemioloških ukrepov ni mogoče, pojasnjuje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje