Menu Item
Spletni prevaranti tudi v poletni sezoni ne počivajo. Kot so sporočili z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost (Si-CERT), so zaznali nove načine goljufij pri rezervaciji apartmajev.
Kot opozarjajo pri SI-CERT, goljufi apartmaje oglašujejo na strani legitimnega ponudnika Booking.com. Prav zato je uporabnika preprosto zavesti, saj na prvi pogled oglas ni videti prav nič sumljivo. Po opravljeni rezervaciji pa goljufi z uporabnikom stopijo v stik prek WhatsAppa in ga pozivajo k plačilu prek povezave v sporočilu. Uporabniku pogosto grozijo z odpovedjo rezervacije, če zneska ne poravna takoj.
Povezava v sporočilu uporabnika vodi na lažno spletno stran, ki uporablja zelo podobno grafično podobo kot spletna stran Booking.com. Žrtev tako dobi občutek, da je stran legitimna, in vnese podatke o kreditni kartici. S tem pa goljufom omogoči krajo sredstev z bančnega računa.
Tak tip prevare se imenuje phishing oz. spletno ribarjenje. Gre za preprosto in učinkovito spletno prevaro, pri kateri goljufi z izdajanjem za nekoga drugega od žrtev zahtevajo občutljive osebne podatke, na primer podatke o bančnem računu ali podatke za vpis v spletno banko. Možnosti za spletno ribarjenje je ogromno: goljufi se izdajajo za spletno banko, ponudnika spletnih storitev, spletno trgovino, dostavno službo, investicijsko platformo, svetovalca ali ponudnike posojil.
Na centru so podobne prevare opazili tudi pri malih oglasih. Po oddaji malega oglasa se prodajalcu kmalu po SMS-sporočilu ali aplikaciji Viber oz. WhatsApp javi potencialni kupec, pri čemer navadno uporablja telefonsko številko iz tujine. Kupca zanima, ali je oglas še vedno aktiven, nato pa se zelo hitro odloči za nakup. Prodajalcu pošlje povezavo do spletne strani, na kateri naj bi z vpisom podatkov o kreditni kartici prejel plačilo za izdelek.
Povezava v sporočilu tako kot pri rezervacijah apartmajev vodi na lažno spletno stran, ki uporablja grafično podobo Pošte Slovenije. Lažna spletna stran je prirejena za vsako žrtev posebej in vsebuje podatke o prodajalcu in izdelku, v nekaterih primerih pa tudi sliko iz malega oglasa. Potem ko žrtev vpiše podatke, navadno sledi kraja z bančnega računa.
Na SI-CERT pozivajo vse, ki so se znašli v takšnih okoliščinah in so na lažni strani vpisali podatke kreditne kartice, naj nemudoma stopijo v stik s svojo banko. Če pa so jih goljufi že oškodovali, naj uporabniki to čim prej prijavijo policiji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!