Boj za upokojence se je že začel. Kakšno taktiko so izbrale stranke

Število upokojencev se v Sloveniji v zadnjem desetletju vztrajno povečuje. Če je bilo še leta 2015 vseh upokojencev v državi nekaj več kot 613.000, jih je letos po najnovejših podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) več kot 647.000. Glede na celotno populacijo Slovenije, ki trenutno znaša nekaj več kot 2,1 milijona prebivalcev, delež vseh upokojenih državljanov znaša nekaj več kot 30,4 odstotka.
Gre torej za pomemben in vplivni delež slovenskega volilnega telesa, zato se na slovenskem političnem parketu že dlje časa bije tako imenovana bitka za upokojence. Ker nas do naslednjih rednih parlamentarnih volitev loči le še slabo leto dni, so številne politične stranke, tako parlamentarne kot tudi neparlamentarne, svoj fokus že usmerile k nagovarjanju upokojencev.

Profesor ljubljanske fakultete za družbene vede Marinko Banjac je za N1 dejal, da upokojenci predstavljajo pomemben del slovenske populacije, ob tem pa gre pri njihovem naslavljanju tudi za demografsko vprašanje staranja prebivalstva. Znano je namreč, da se povprečna starost v državi povečuje. "Bazen starejših ljudi, ki so potencialni volilci ene ali druge politične opcije, je tako večji. Posledično se to kaže v tem, da želijo politične stranke upokojence zelo eksplicitno naslavljati," je dejal.

Boj za upokojence se je razplamtel

Ob tem pa Banjac opozarja, da pri nagovarjanju upokojencev pred volitvami stranke ne ciljajo samo na te skupine prebivalstva, temveč je treba razumeti širšo politološko implikacijo tega početja. "S tem, ko se politične stranke zavzemajo za določen del prebivalstva, pokažejo tudi drugim segmentom populacije, da imajo socialni čut, torej, da jih skrbi za celotno populacijo," je dejal.

Boj za upokojence se je v zadnjih mesecih razplamtel predvsem med tremi akterji na slovenskem političnem parketu: največjo vladno stranko Gibanjem Svoboda, največjo opozicijsko stranko SDS in zunajparlamentarno stranko Glas upokojencev, ki jo vodi nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar.

Gibanje Svoboda je junija 2023, torej dobro leto po veliki zmagi na parlamentarnih volitvah, ustanovila politično organizacijo Gibanje Svoboda Seniorji, ki je namenjena vsem članom Svobode, ki so upokojeni ali pa starejši od 60 let, ter želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju politik in rešitev za izboljšanje svojega položaja. Po preboju Gibanja Svoboda v državni zbor, se je stranki pripojila tudi Stranka Alenke Bratušek, ki si je v prejšnjem mandatu aktivno prizadevala za nagovarjanje upokojencev, Svoboda pa se je zaradi tega okrepila tudi na tem področju.
Premier Robert Golob je že ob nastopu mandata napovedal, da bo pokojninska reforma ena od prednostnih nalog njegove vlade in je nujna predvsem zaradi demografskih sprememb in potrebe po zagotavljanju vzdržnosti pokojninskega sistema. Tri leta kasneje je pokojninska reforma tik pred realizacijo, saj je bil sprejet dogovorov med socialnimi partnerji, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa naj bi državni zbor sprejel še pred letošnjim poletjem.

Ob tem je Golob v začetku marca napovedal tudi uvedbo zimskega dodatka oziroma božičnice, ki jo bodo prejeli vsi upokojenci. Prejeli naj bi jo že z novembrsko pokojnino. Sprva naj bi ta dodatek znašal 150 evrov, do leta 2030 pa naj bi se postopoma zviševal do 250 evrov. Politični nasprotniki so Golobovo potezo razumeli kot "politični bombonček" upokojencem, saj je predsednik vlade še decembra 2024 v državnem zboru vztrajal, da rast pokojnin bistveno prehiteva rast življenjskih stroškov in da vlada ne načrtuje izplačila zimskega dodatka.

Predsednik vlade pa v zadnjem času uporablja še druge taktike nagovarjanja upokojene populacije, svoja prizadevanja pa objavlja v videoposnetkih na Instagramu. Zimski dodatek je napovedal v objavi na Instagramu, tam pa je le nekaj dni kasneje objavil tudi posnetek upokojencev, ki se zahvaljujejo za to njegovo gesto. V začetku aprila je objavil tudi videoposnetek, v katerem se je skupaj s sodelavci s kabineta predsednika vlade udeležil jutranje telovadbe z upokojenci.

Tudi na vladnem profilu na Instagramu se je v zadnjem mesecu nabralo več objav, ki nagovarjajo upokojence, prek fotografij pa jim sporočajo, kaj vse jim bo prinesla nova pokojninska reforma in kakšne bodo spremembe od obstoječe ureditve.

Kritike SDS na račun vlade, sami upokojence nagovarjajo na shodih in v referendumski kampanji

Na drugi strani največja opozicijska stranka SDS upokojence v zadnjem času nagovarja predvsem na podlagi kritik potez aktualne vlade, torej prihajajoče pokojninske reforme, za katero v SDS pravijo, da je slaba, in v referendumski kampanji o zakonu k dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.
Njihov referendumski slogan "Ljudstvu drobiž, izbrancem prestiž" temelji na nagovarjanju volilk in volilcev, naj zavrnejo sprejem zakona, ki ga je za dodatke za vrhunske umetnike predlagala koalicijska stranka Levica. Referendumska kampanja pa za SDS predstavlja tudi del širše strategije nagovarjanja upokojencev. SDS sicer v slovenskem prostoru velja za stranko, ki jo podpira velik delež slovenskih upokojencev, predvsem s podeželja, ta del volilne baze pa se volitev udeležuje zelo redno, zato je za SDS vsekakor pomembno, da nagovarjajo čim večji delež upokojenega prebivalstva.

Od leta 1994 znotraj SDS deluje tudi Klub seniorjev in seniork SDS, ki se ukvarja s pomembnimi vprašanji za upokojeno populacijo in se zavzemajo za pravice in dostojno življenje vseh starejših.

Pomemben akter v boju za upokojence je na začetku leta 2023 postal tudi Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS in bivši župan Tržiča. Konec januarja 2023 je namreč organiziral prvi protest upokojencev na Trgu republike v Ljubljani, kjer se je zbralo več tisoč upokojencev, ki so opozarjali na socialne stiske in izražali zahteve po izboljšanju njihovega položaja. Ruparjevo protestniško gibanje – do februarja 2025 je bilo izvedenih že 17 protestov – je januarja 2024 preraslo tudi v politično stranko Glas upokojencev.

Rupar na shodih pogosto izpostavlja nujnost po dvigu pokojnin, uvedbi božičnice, oprostitev plačevanja RTV prispevka za upokojence, pravično uskladitev pokojnin in odpravo krivic pri vdovskih pokojninah. Čeprav na proteste v njegovi organizaciji prihajajo res večinoma upokojenci, so mnogi med njimi tudi člani stranke SDS ali njeni podporniki, pridružili pa so se jim tudi nekateri predstavniki drugih družbenih skupin.

Eden največjih protestov se je odvil sredi februarja letos, ko se je protesta t. i. Ruparjevih upokojencev udeležil tudi politični vrh stranke SDS s predsednikom Janezom Janšo na čelu, zaradi česar se ga je udeležilo bistveno več ljudi kot običajno. Aktualna vladajoča koalicija je takrat dejala, da so "maske padle", po njihovem mnenju se je namreč jasno pokazalo, da je Ruparjeva stranka zgolj Janšev satelit in da skupaj izkoriščajo upokojence za vrnitev na oblast.

Je deljenje "bombončkov" uspešna strategija nagovarjanja upokojencev?

Po mnenju Banjaca upokojence nagovarjajo vse politične stranke – koalicijske, opozicijske in tudi zunajparlamentarne stranke, pri čemer pa uporabljajo različne pristope. "Trenutno imajo koalicijske stranke v rokah vzvode, da lahko dejansko udejanjijo stvari, ki jih bodo upokojenci razumeli kot koristne in smiselne. Na drugi strani pa opozicijske stranke pri nagovarjanju istega volilnega telesa uporabljajo retoriko, da so ukrepi vladajočih absolutno neprimerni in ne bodo pripomogli k dobrobiti upokojencev," je poudaril.
Vlada se po njegovem mnenju zaveda pomembnosti nagovarjanja upokojencev, saj je v zadnjem času začela "kazati nekatere rezultate, ki se tičejo tega segmenta prebivalstva". "Tukaj gre tudi za deljenje tako imenovanih bombončkov, kot se temu reče v medijskem diskurzu, ki pa ga je treba razumeti v širšem pomenu. Torej, da živimo v družbi, kjer marsikdo oziroma morda celo večina gleda zgolj na lastne koristi. Zato so tudi ti enostavni ukrepi, ki jih ljudje čutijo v svojih denarnicah, uspešni. Vladne stranke imajo možnost sprejemanja takih ukrepov in so pomembno orodje naslavljanja upokojencev," je dodal Marinko Banjac.

Glede angažiranosti Pavla Ruparja pri nagovarjanju upokojencev pa tudi profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede pravi, da gre za satelitsko stranko SDS, s katero želi največja opozicijska stranka dodatno "pokriti" ta segment prebivalstva.

"V tem smislu je Rupar precej strateški, saj bo kmalu naslednji protest upokojencev in ni naključje, da bo ta potekal malo pred zakonodajnim referendumom o zakonu k dodatku k pokojnini za izjemne dosežke za umetnike. Na tem protestu bo mogoče videti dve stvari. Na eni strani bodo govorili o tem, kako je večina upokojencev deprivilegiranih in v težki situaciji, kar upokojenci pogosto tudi so. Po drugi strani pa bodo poudarjali privilegiranost levih upokojencev, ki bi z novim zakonom dobili še nekaj dodatnih ugodnosti. Očitno je, da Rupar uporablja retoriko stranke SDS za krepitev nekih delitev preko diskurza o upokojencih," je dodal.

Nekoč Desus kot "zaščitnik upokojencev", a poskušale so tudi druge stranke

Tudi v preteklosti je bil boj za upokojence zelo oster, ključno vlogo pa je dolga leta igrala stranka Desus s takratnim predsednikom Karlom Erjavcem na čelu. Pred leti je močno odmevalo, ko sta bitko za ta segment slovenskega prebivalstva bili takratni koalicijski partnerici SD in Desus v vladi Mira Cerarja. SD je namreč konec leta 2015 ustanovila forum starejših SD, s katerim so želeli nagovoriti upokojeno populacijo v državi.
Ob tem so vidni predstavniki stranke takrat izražali nezadovoljstvo, ker naj bi si upokojence lastila Desus in da se kot edini pravi zaščitnik upokojencev predstavljal prav Erjavec. Nekateri člani Desusa so bili takrat zaradi poteze zaskrbljeni, a se Erjavec takrat ni preveč vznemirjal, češ da so se v preteklosti že zgodili poskusi za prevzem njihovih volilcev, ki pa niso bili uspešni.

K nagovarjanju upokojencev se je nekaj let kasneje – 2018 – usmerila tudi Stranka Alenke Bratušek, zaradi česar je ponovno prišla navzkriž z načrti stranke Desus. Obe stranki sta bili takrat koalicijski partnerici v vladi Marjana Šarca, med njima pa se je zaiskrilo pri usklajevanju zakona o izvrševanju proračuna. Bratušek je takrat zagovarjala, naj se letni dodatek za upokojence izplača v dveh višinah, Erjavec pa v petih. Vmes je moral poseči tudi takratni premier Šarec, ki je bil kritičen do obeh akterjev.

Marinko Banjac je delovanje Desus ocenil kot "delovanje interesne skupine za starejše in upokojence", to je imela stranka tudi v svojem imenu, pri tem pa je bila "relativno uspešna". "Kljub temu da je bila stranka Desus skorajda hegemon na tem področju, če se tako izrazim, to ne pomeni, da druge stranke niso skušale naslavljati te skupine prebivalstva in iskati potencialnih volilcev. To je poskušala Alenka Bratušek, tudi SD, ne nazadnje pa tudi SDS kontinuirano naslavlja upokojence oziroma bolj konservativni segment upokojencev," je izpostavil.

Opozoril pa je, da se prevečkrat v javnem diskurzu o upokojencih govori o neki homogeni skupini prebivalstva, saj so tudi znotraj tega segmenta ideološko zelo različno usmerjeni ljudje. To je jasno tudi političnim strankam, da ne morejo zajemati celotne upokojenske populacije, čeprav se v medijih pogosto uporablja izraz politični bolj za upokojence kot neke celote.

"Stranka SD še vedno veliko stavi na naslavljanje boja proti okupatorju, Levica to počne manj. SDS pa nekako še najbolj prednjači z odpiranjem zgodovine, starih zgodb in cepitev v slovenskem političnem prostoru, ki so nastale v preteklosti od druge svetovne vojne dalje," je zaključil Banjac.