Menu Item
Spremembam zakona o nalezljivih boleznih, ki so jih v sodelovanju z drugimi pravnimi strokovnjaki spisali v Pravni mreži za varstvo demokracije, ne kaže dobro. V SDS in NSi so že povedali, da se pod predlog ne bodo podpisali, v levosredinskih strankah skušajo zadevo zavlačevati in jo preložiti na pleča predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.
Danes se je iztekel rok predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča poslanskim skupinam, da se opredelijo do predloga sprememb zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Sodeč po odgovorih, ki jih je dobil, predlogu ne kaže dobro. Iz poslanske skupine SDS in NSi so sporočili, da se njihovi poslanci pod besedilo ne bodo podpisali. Kar pomeni, da rešitev, ki jih je predlagala civilna družba, ne podpirajo. V Počivalškovi stranki za zdaj molčijo, pričakovati pa je mogoče, da se bodo pridružili koalicijskima partnericama. Prav tako ne gre spregledati, da se poslanci Desusa in SNS praviloma postavijo na stran vladajočih. Predstavnika narodnih skupnosti pa sta Zorčiču sporočila, da sta se vložitvi predloga pripravljena pridružiti, če bo pod zakon podpisana večina poslancev.
Tako so naklonjenost predlogu sprememb zakona izpostavile le opozicijske stranke KUL. Pri njihovi podpori je sicer zaznati razlike, a bi si stranke v levosredinskem političnem prostoru, ki rade izpostavljajo naklonjenost nevladnim organizacijam, težko privoščile, da bi tokratnemu predlogu civilne družbe glasno nasprotovale.
“Zakon pozdravljamo. Ocenjujemo, da je v tem trenutku njegov sprejem verjetno prepotreben, saj je sedanja vlada peljala upravljanje z epidemijo na popolnoma zgrešen način,” je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. “V času epidemije je nemogoče vladati z odloki – to je ustavno sodišče že večkrat poudarilo. Zato zakon, ki je prišel iz civilne družbe, pozdravljamo,” je dodal vodja poslancev SD Matjaž Han.
Kljub omenjeni podpori pa nobena od levosredinskih strank večjega navdušenja nad predlaganimi spremembami ne kaže. Glavni razlog za to niso nekatere pripombe na besedilo – na primer o pretiranem povečanju pristojnosti parlamentarnega odbora za zdravstvo – temveč bojazen pred odzivom javnosti in nezaupanje v koalicijo.
“Rdeča cunja med zakoni”
V strankah KUL se namreč zavedajo, da je zakon o nalezljivih boleznih “rdeča cunja med zakoni”, ki bi lahko “ljudi razburil in jih spodbudil, da bi se podali na ulice”. Zato izpostavljajo, da bi bilo treba o predlogu doseči širok družbeni konsenz in o njem opraviti širšo javno predstavitev mnenj. “Pri tem zakonu ni tekmovanja, predvsem mora priti do sodelovanja in do tega, da bo znal kdo storiti tudi korak nazaj,” je poudaril vodja poslancev LMŠ Brane Golubović.
Prav tako pa je v strankah KUL prisotno prepričanje, da bodo skušali vladajoči in njihovi podporniki predlog, ki bi ga v parlamentarno proceduro vložila opozicija, s pomočjo amandmajev preoblikovati po svojih željah, z njim pa globoko poseči v človekove pravice. Glede na zgroženost SDS nad protestniki v opozicijskih vrstah pričakujejo, da bodo vladajoči poskušali zlasti ostro poseči v možnost zbiranja in izražanja ljudi. Manj se jim zdi verjetno, da bi si trenutna oblast s spremembami zakona omogočila uvedbo obveznega cepljenja, saj večje naklonjenosti temu pri premierju Janezu Janši ne zaznavajo, tudi med volilci SDS pa je kar nekaj anticepilcev.
Zato so stranke KUL predlagale, da spremembe zakona v parlamentarni postopek vloži predsednik državnega zbora Igor Zorčič sam. S tem bi, kot so na tiskovni konferenci navajali njihovi predstavniki, pokazali, da gre za tako pomemben zakon, da za njim stoji državni zbor kot institucija. “Da predlog ne bi postal žrtev medsebojnega političnega obračunavanja med koalicijo in opozicijo, predlagamo, da zakon kot predlagatelj vloži predsednik državnega zbora,” so zapisali v odgovoru Zorčiču.
Zorčič se je pripravljen podpisati prvi
Neuradno pa je v vrstah KUL mogoče slišati še en razlog za prelaganje zakona na Zorčičeva ramena: en sam podpisnik bi namreč predlog v primeru, če bi ga skušali vladajoči zlorabiti, mnogo laže umaknil iz postopka, kot bi to storila skupina na primer 46 poslancev. “Če bi se mednje pomešal tudi kdo, ki bi podpis prispeval prav v dogovoru z vladajočimi in z namenom zlorabe besedila, ta poslanec na umik predloga zagotovo ne bi pristal,” je bilo danes mogoče slišati v levosredinski opoziciji. Manjkala ni niti ocena, da je predsednik državnega zbora s preverjanjem podpore predlogu sprememb zakona o nalezljivih boleznih preveč pohitel in da bi se lahko Pravna mreža za varstvo demokracije pred pošiljanjem besedila v parlament posvetovala s poslanci.
Vendar pa Zorčič, ki je danes ponovno izrazil pripravljenost, da se pod predlog podpiše kot prvi, nad zamislijo, da se podpiše sam, ni navdušen. “Če bi osnutek zakona dobil široko paleto podpisov, bi pomenilo, da se poslanke in poslanci v nadaljnji proceduri ne bi mogli več izmikati in iskati izgovorov za nepodporo zakonu. Vesel bi bil, če bi podpise prispevali vsi poslanci strank KUL in nepovezane poslanske skupine. Ne nazadnje gre za zakon, ki postavlja neke gabarite vladi pri sprejemanju ukrepov, predvsem glede covida-19,” je poudaril Zorčič. Ob tem je napovedal, da bo v nadaljnjih pogovorih s poslanskimi skupinami, ki so pokazale naklonjenost predlogu novele zakona o nalezljivih boleznih, preveril, katere od njih predlog samo načelno podpirajo in katere so pripravljene prispevati podpise.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!