Državni zbor (DZ) je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki med drugim posega v pogoje za vključitev v sistem neto meritev pri sončnih elektrarnah. Poslanci bodo o njem glasovali v petek. Podporo so napovedali v koaliciji. V SDS mu ne bodo nasprotovali, podporo pa so mu odrekli v NSi.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je povedal, da se v novelo prenašajo določbe novelirane direktive EU o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije (OVE), ki se nanašajo na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav OVE, na roke za izdajo dovoljenj in za izdajo dovoljenj za fotonapetostne naprave ter na roke za izdajo dovoljenj za postavitev toplotnih črpalk.
“Zaradi pričakovanega izjemno povečanega števila vlog za priklop sončnih elektrarn se spreminja končni rok za vključitev v sistem neto meritev oziroma net meteringa,” je dejal. Končni odjemalci morajo tako po njegovih besedah do konca tega leta postaviti napravo za samooskrbo in oddati vlogo za priključitev, ni pa jim treba biti registrirani, kar bi pomenilo, da bi morala biti naprava do takrat že priključena.
Da bi zagotovili, da bodo naprave do roka res postavljene, in da bi se preprečilo oddajanje praznih vlog, bosta morala biti po predlogu vlogi priloženi tudi fotografija naprave ter izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, da je na fotografiji res naprava, na katero se nanaša vloga, je povedal in dodal, da predlog ne uvaja sistemskih novosti, temveč gre za manjšo nadgradnjo institutov, ki jih zakon že vsebuje.
Teodor Uranič iz Svobode je dodal, da se s predlogom opredeljuje tudi, da med naprave za samooskrbo ne sodijo proizvodne naprave, ki so ali so bile vključene v podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz OVE in v soproizvodnji z visokim izkoristkom na podlagi energetskega zakona. “S to na videz manjšo dopolnitvijo besedila se bo preprečilo dvojno financiranje starih naprav, ki so bile preko podpornih shem že poplačane,” je poudaril.
“Predlog predvideva skrajšanje rokov in poenostavitev postopkov za izdajanje dovoljenj za gradnjo naprav, povezanih z OVE. Te rešitve so bistvene za investitorje in za olajšanje prehoda na trajnostno energetsko prihodnost,” je dejala Bojana Muršič iz SD. Po njenih besedah pa mora biti prehod na OVE izveden postopno, premišljeno ter s poudarkom na minimalnem vplivu na okolje in družbo.
Podobno je ocenila Tatjana Greif iz Levice. “Gre za tehnične spremembe, ki pa bodo dodatno spodbudile rabo OVE in vlaganje vanje. Danes je bolj kot kdajkoli prej nujno, da prenehamo kuriti fosilna goriva in preidemo na OVE. Ker smo desetletja odlašali s tem, smo prišli do stanja, kjer moramo čez noč radikalno zmanjšati obseg fosilnih goriv in povečati delež OVE,” je povedala.
V SDS po besedah Franca Rosca predlogu ne bodo nasprotovali. “Prenos določb evropske direktive so predvsem postopkovne narave. Določa roke za izvedbo upravnih postopkov, pri čemer so dodane še manjše izboljšave določenih členov brez večjih vsebinskih sprememb. Ne gre za uvajanje sistemskih novosti, temveč gre za manjšo nadgradnjo inštitutov, ki jih zakon že vsebuje,” je povedal.
V NSi pa predloga ne bodo podprli oziroma mu bodo nasprotovali, je povedala Vida Čadonič Špelič. Ugotavljajo, da se govori le o vetrni in sončni energiji, o hidroenergiji pa ne. “Sončna energija ima velik potencial, a le, če bo država ravnala po načelu pravičnosti, in ne bo rokohitrsko spreminjala pogojev,” je dejala. Primer z omrežninami po njenem ne prinaša zaupanja v pravno državo, kjer “morajo dogovorjene stvari veljati, vendar za daljše časovno obdobje”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje