Menu Item
Ogrevanje bazenov je energetsko potratno, v letošnji zimi pa bi zaradi visokih stroškov energije nekaterim upravljalcem to lahko prineslo težave. Nekoliko na boljšem so tisti, ki so v zadnjih letih investirali v energetske obnove, in upravljalci toplic, kjer voda že topla priteče iz vrtin. Je visoke stroške mogoče reševati z varčevanjem in zvišanjem cen vstopnic ali bomo priča zapiranju bazenov?
Upravljalci bazenov se – podobno kot vsi ostali v Evropi – spoprijemajo z visokimi stroški elektrike in plina. Kot so nam pojasnili v Vodnem mestu Atlantis, ki ga upravlja BTC, je poslovanje bazenov povezano z velikim deležem fiksnih stroškov, ki so enaki vse leto, ne glede na število obiskovalcev. “Znotraj teh fiksnih stroškov, ki danes dosegajo približno 70 odstotkov vseh obratovalnih stroškov, pretežni del predstavljajo stroški energentov. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so se stroški energentov glede na isto obdobje lani povečali za več kot 100 odstotkov in jih ni več mogoče pokrivati s prihodki iz prodaje vstopnic,” so zapisali.
Da so se letos zelo povišali vsi stroški, pravijo tudi pri Športu Ljubljana, ki upravlja bazen in savne v Tivoliju ter na Koleziji, pa tudi drsališče v Hali Tivoli, fitnese, teniška igrišča in druge športne objekte v prestolnici. Najbolj so se podražili energenti: toplota za ogrevanje za 42 odstotkov, elektrika od 544 do 556 odstotkov (tri tarife), plin pa za 462 odstotkov. Z upoštevanjem lanskih podražitev pa se je toplota podražila za 130 odstotkov, plin celo za 1.130 odstotkov. Dobavitelji energentov so bili izbrani na razpisu Mestne občine Ljubljana. Poleg energije so višji tudi stroški dela in materiala, so dodali pri Športu Ljubljana.
Najprej so upravljalci bazenov poskušali znižati stroške za energijo, v Atlantisu tudi tako, da zvečer pokrijejo bazene, da bi zmanjšali toplotne izgube. Da podobno počnejo povsod, pove direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. “Varčujemo tako, da ugašamo savne v času, ko ni obiskovalcev,” pojasnjuje. “Precej kompleksov pa se je v zadnjih mesecih odločilo za energetske prenove, na primer, da so vgradili sisteme za avtomatsko ugašanje luči. Pogovarjali smo se tudi o smiselnosti mini barov v hotelskih sobah, kadar so prazne in podobno.”
Pri Športu Ljubljana so objekte, ki niso nujno potrebni in se trenutno finančno ne pokrivajo, zaprli, med njimi so piknik prostori ob Savi, gostinski lokali, ki so vezani na sezonske rekreativne dejavnosti, in savne na Koleziji. “V skladu z napotili vlade in kot dober gospodar varčujemo na vseh področjih,” pravijo. Zamaknili so začetek kurilne sezone in skrajšali obratovalne čase, zaposleni pa na rednih obhodih ugašajo luči in zapirajo vrata, so zapisali.
V Novem mestu je zaradi rasti cen občina že zaprla bazen na Osnovni šoli Grm, olimpijskega centra v Češči vasi pa do nadaljnjega ne bodo ogrevali, poroča STA.
Po epidemiji nove negotovosti
V času krize so upravljalci pregledali vse možne vire prihrankov, na katere prej niso pomislili. Kot pravi Altbauer, bodo storili vse, da varčevanje ne bo šlo na račun udobja gostov. Po dveh letih, ko je bazenske komplekse zapirala epidemija, je za letošnjo jesensko-zimo sezono število rezervacij “zadovoljivo”, vendar pa negotovo, saj so zdaj kratkoročne stornacije rezervacij veliko pogostejše, kot so bile pred zadnjimi krizami, pojasnjuje. “Večina družb je zakupila elektriko vsaj do konca letošnjega leta po ceni okrog 50 evrov na kilovatno uro, ostali pa so v zelo nezavidljivem položaju,” pravi, saj za elektriko plačujejo osemkrat toliko. Zato zelo računajo na vladno pomoč gospodarstvu in kapico na cene energije.
Letos podražitev vstopnic in bivanja ne bo, prihodnje leto pa bodo te “na žalost potrebne”, pravi Altbauer, saj se je poleg energije podražila tudi hrana. Ne bodo pa hotelsko-bazenska podjetja mogla vsega bremena podražitev prenesti na svoje goste, dodaja. Da so cene vstopnic “malenkostno prilagodili pred meseci, dodatnih prilagoditev pa letos nimamo v načrtu”, pravijo pri Atlantisu. Vstopnice so podražili tudi pri Športu Ljubljana.
Manj slapov in toboganov?
Na boljšem so tisti, ki jim vode ni treba ogrevati, saj ta že ogreta priteče iz zemlje. Tako je na primer v Prekmurju, kjer v nekaterih toplicah s termalno vodo ogrevajo tudi hotelske sobe. Atlantis se ogreva z odpadno toploto iz proizvodnje tovarne sintetičnih vlaken AquafilSLO (nekdanji Julon) v neposredni bližini, a kot pravijo, “je tudi ta trajnostni način ogrevanja odvisen od tržnih cen”. Največji izziv za Atlantis so visoke cene elektrike, pravijo, saj bazenska tehnika obratuje 24 ur na dan zaradi zagotavljanja neoporečne bazenske vode. Med možnimi racionalizacijami Altbauer omenja tudi zelo potratne črpalke, tako da “bo letos morda kje kakšen slap ali tobogan manj”.
V občinskih bazenih se med drugim plavanja učijo šolarji. “O zapiranjih kopališč in drugih objektov, ki so namenjeni rekreaciji in nujno potrebni za izvajanje Letnega programa športa Mestne občine Ljubljana ter obveznega osnovnošolskega programa Naučimo se plavati, trenutno še nismo govorili,” pravijo pri Športu Ljubljana, a dodajajo, da “bo brez pomoči države pokrivanje stroškov tudi z višjim sofinanciranjem ustanovitelja in našimi višjimi cenami vsekakor nevzdržno”. “Državna pomoč bo nujno potrebna,” so opozorili.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na svoji novinarski konferenci dejal, da jeseni in pozimi ne pričakuje večjih težav pri energetski oskrbi javnih objektov v prestolnici. Poudaril je, da je res najlažje zapirati telovadnice in bazene, a to prinese številne negativne učinke na javno zdravje. Podobno bi številne negativne učinke prineslo zapiranje knjižnic, kulturnih objektov in podobno, je po poročanju STA dejal Janković.
Mariborski bazen oziroma njegov upravljalec Šport Maribor ima v sklopu razpisa Združenja mestnih občin Slovenije zakupljeno električno energijo in zagotovljeno ceno do konca marca 2023. Večino njihovih objektov sicer ogreva zemeljski plin. Pravijo, da pričakujejo višje stroške, a bodo storili vse, da bodo njihovi športni objekti celo zimo v polni uporabi. “V nobenem primeru si ne želimo situacije, ko bi mladi in drugi športniki ostali brez možnosti uporabe dvoran, ker ne bi bile ogrevane. Se pa zavedamo, da gre pri tem za širšo (globalno) problematiko, zato bomo na področju energentov še naprej ravnali maksimalno racionalno in optimalno glede na razmere,” pravijo v Mariboru.
V Kranju obljubljajo, da bazena ne bodo zapirali, niti ne bodo višali cen vstopnic, ki so “na isti ravni že zadnjih 15 let”. Kot pravijo, so v zadnjem desetletju poskrbeli za energetsko sanacijo bazena, ki zdaj prinaša prave rezultate. Stroški ogrevalne sezone bodo sicer za 50 odstotkov višji kot lani, vendar so jih že vkalkulirali v letošnji finančni načrt. Kranjski bazen ogrevajo s toplotnimi črpalkami voda-voda, plin pa uporabljajo zgolj kot nadomestni energent.
Pri Zavodu za šport Kranj dodajajo, da v letošnji zimi pričakujemo celo povečan obisk, sploh če se bodo bazeni v okolici, predvsem na Gorenjskem in v Ljubljani, zapirali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje