Borilni prijemi, ki jih policisti lahko uporabijo, vendar si tega ne želite

Policisti se pri svojem delu srečujejo z zelo različnimi situacijami. Če ne zaležejo predhodna opozorila, lahko kot skrajno možnost uporabijo tudi telesno silo. Tehnike, ki jih policisti uporabljajo, izhajajo iz tradicionalne japonske borilne veščine ju-jitsu, ki temelji na samoobrambi. "Uporaba prisilnih sredstev je povsem na koncu," opozarja Vladimir Ilić, višji samostojni inšpektor na Generalni policijski upravi (GPU).

Policiste pri opravljanju nalog največkrat vidimo v avtomobilih, na kolesih ali konjih, pa tudi peš. V primerih, ko lepa beseda ne zaleže, kar je po besedah višjega samostojnega inšpektorja Vladimirja Ilića zelo redko, morajo policisti uporabiti prisilna sredstva.

“Ena od dvanajstih prisilnih sredstev, ki jih smejo uporabiti policisti, je tudi telesna sila in v okviru tega lahko policisti uporabijo strokovne prijeme, udarce, mete, pritiske in druge oblike telesne sile,” je ob robu mednarodnega strokovnega posveta o borilnih veščinah v policiji in prikazu uporabe borilnih veščin v policiji povedal Ilić. Strokovne tehnike temeljijo na različnih borilnih veščinah, poglavitna pa je ju-jitsu. Policist sme uporabiti telesno silo za preprečevanje ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil ne more uspešno opraviti policijske naloge.

Prikaz uporabe borilnih veščin italijanskih policistov:

Razlog, zakaj se je v policijskih vrstah kot oblika samoobrambe v veliki meri uveljavil prav ju-jitsu, je njegova uporabnost in raznolikost. Ju-jitsu je namreč sestavljen iz tehnik padanja, metov, parterne tehnike, udarcev in obrambe pred neoboroženimi napadi.

Dovoljeni tudi meti preko rame

A spektakularnih metov in različnih postopkov onesposabljanja, ki jih največkrat vidimo v akcijskih filmih, je v praksi zelo malo, pojasnjuje Ilić. Policisti najpogosteje le ugotavljajo identiteto, medtem ko je uporaba prisilnih sredstev povsem na koncu. “Policisti letno opravijo nekaj sto tisoč postopkov, uporabe sile pa je le v 7 tisoč oziroma 7.500 primerih. Torej zelo, zelo redko. Le takrat, ko ni več druge možnosti,” razlaga Ilić. Policist vas sicer lahko vrže tudi preko rame, vendar “mora pri tem upoštevati vsa pravila”.

“Strokovni meti, ki izhajajo iz juda, so sestavni del policijske stroke,” pravi Ilić.

Med najzahtevnejše primere spadajo napadi, v katerih so uporabljeni najbolj nevarni načini in orožje, kot so noži, pištole in sekire. “Ko gre za tako nevarne napade, kjer prihaja do najhujših posledic, morajo policisti pokazati vse znanje in to so najbolj zahtevni postopki,” dodaja Ilić. Med njimi poudarja predvsem varovanje športnih tekem, kjer lahko pride do spopada z navijači. Nevarnost predstavlja tudi dejstvo, da je v takšne spopade vključenih več oseb, kar je težje obvladljivo.

Pri uporabi telesne sile so neizogibne tudi poškodbe. V slovenski policiji letno obravnavajo do sto primerov, glavnina pa je lažje kategorije. “Hudih je nekje okrog pet ali v najhujših primerih do deset primerov,” še pravi Ilić. Najbolj zahtevni so postopki, v katerega je vključenih oziroma se vmeša večje število oseb.

Prisilna sredstva so v zakonu opredeljena od najmilejšega (sredstva za vklepanje in vezanje) do najhujšega (uporaba strelnega orožja). Telesna sila je opredeljena kot drugo najmilejše prisilno sredstvo. Širok nabor tehnik iz borilnih veščin, ki jih štejemo med uporabo telesne sile, pa ima manjše oziroma večje posege v človeško celovitost in temeljno svoboščino.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.