Menu Item
Predsednik Borut Pahor je ob današnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika vročil priznanja jabolko navdiha. Prejeli so ga Simona Gerenčer, Matjaž Juhart, Bojan Mord in Jože Tekavčič. Vsi s svojimi dejanji na področju gluhoslepote simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči.
Predsednik Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika danes vročil priznanja jabolko navdiha štirim izjemnim posameznikom na področju gluhoslepote, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči. Prejeli so ga Simona Gerenčer, Matjaž Juhart, Bojan Mord in Jože Tekavčič.
Štirje izjemni posamezniki na področju gluhoslepote
Gerenčerjeva je začetnica znanstvenega raziskovanja in strokovnega dela z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru, soustanoviteljica Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan ter pobudnica vpisa jezika gluhoslepih v slovensko ustavo. Zaposlena je kot generalna sekretarka in strokovna vodja združenja Dlan. Skupaj z ljudmi z gluhoslepoto in strokovno ekipo razvija jezik gluhoslepih in številne načine sporazumevanja, so priznanje utemeljili v uradu predsednika republike.
Je tolmačica za slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih, pa tudi supervizorka na področju socialnega varstva in soustanoviteljica Združenja tolmačev gluhoslepih Slovenije – Taktil. V obdobju 2020-2024 je tudi članica predsedstva Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. S svojim neutrudnim delom izjemno navdihuje ne le gluhoslepih in njihovih družin, pač pa celotno družbo, je zapisano v utemeljitvi.
Juhart je sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter idejni oče vpisa slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Ta ustavna pravica zdaj omogoča podlago za reševanje izzivov oseb z gluhoto in gluhoslepoto pri reševanju vsakodnevnih potreb: od izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, življenja in dela pa vse do kakovostnega staranja.
Zaradi invalidnosti svojih staršev je zelo zgodaj spoznal potrebe po vključevanju invalidov v družbo in nujnost vključujoče družbe zanje, zato je ves svoj trud že zgodaj usmeril v prizadevanja za pravičnejšo družbo, ki dosledno spoštuje človekove pravice, vidi in upošteva pa tudi najšibkejše in pomoči potrebne. “Njegova solidarnost je navdih za strpnejšo in bolj vključujočo skupnost,” so zapisali.
Mord pa kljub okvari sluha izpolnjuje svoje življenjske cilje. Živi z ženo in tremi otroki v družini, kjer imajo vsi okvaro sluha. Tudi njegovi starši in brat so bili gluhi. Ne glede na to je bil zelo aktiven dijak Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana ter je v času šolanja postal predsednik dijaške skupnosti in član sveta zavoda.
Razbija številne predsodke in tabuje. Med drugim je sodeloval pri pripravi mednarodnega košarkarskega kampa Mihe Zupana in bil njegov gluhi tolmač v oddaji Zvezde plešejo, pa tudi soorganizator gledališke predstave Ali se slišimo?. Je certificirani tolmač slovenskega znakovnega jezika in prvi gluhi sodni tolmač na Slovenskem. Ustanovil je tudi neprofitno organizacijo Hiša slovenskega znakovnega jezika in ostaja dejaven pri vključenosti gluhih in naglušnih oseb, ki v njegovem delu in dosežkih najdejo navdih, kako je okvara sluha lahko sopotnica, in ne ovira.
Tekavčič je gluhoslepi umetnik z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja. Kot otrok je med igro padel in popolnoma oglušel. Kljub temu se je v zavodu za gluhe izučil za mizarja in našel zaposlitev. Med delom se mu je zgodila nesreča, v kateri si je poškodoval oko. Preselil se je v Škofjo Loko in se zaposlil v tamkajšnjem centru za slepe in slabovidne. Nekega dne mu je na poti v službo na poledenelem cestišču tako močno spodrsnilo, da je ob udarcu v glavo popolnoma oslepel.
Kljub žalostni usodi, ni izgubil volje do življenja. Nenehno in neomajno dokazuje, da tudi najtežja invalidnost ni in ne sme biti vzrok za samoizolacijo, umik iz družbe ter opustitev dejavnega življenja. Še vedno rad ustvarja v svojem mizarskem poklicu, sestavlja miniaturno pohištvo in unikatne ptičje hiške. Zdi se, kot da zanj ni meja. V Sloveniji je postal prepoznaven zaradi nastopov na gledaliških odrih in različnih proslavah, piše v utemeljitvi.
Prejemniki so se zahvalili za prejeto priznanje, ki jim bo, kot so povedali, še večji navdih za nadaljnje delo v skupno dobro, so še dodali iz urada predsednika
Dan slovenskega znakovnega jezika zaznamujemo od leta 2014, ko je vlada na pobudo Pahorja in na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije razglasila 14. november za dan slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
