Menu Item
Marca bi morala v prostorih Mladinske knjige potekati predstavitev knjige "balkanskega Indiane Jonesa", ki je s svojo teorijo o bosanskih piramidah razburil stroko. Da gre za zelo sporen dogodek, je prepričana predstojnica katedre za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Katharina Zanier. Ta je poudarila, da ne gre za svetovno priznanega znanstvenika in raziskovalca, ampak za "svetovno priznanega prevaranta". V Mladinski knjigi so dejali, da sami niso bili organizatorji, čeprav so dogodek napovedovali, in da je predstavitev odpovedana.
Največja založba pri nas, Mladinska knjiga, je prek svoje spletne strani vabila na predstavitev knjige in pogovor s “svetovno priznanim znanstvenikom in raziskovalcem, ki razkriva zamolčano stran zgodovine” Semirjem Osmanagićem. Ta širi svojo plat o bosanskih piramidah v Visokem blizu Sarajeva.
Dogodek, na katerem bi avtor predstavil svojo knjigo Moj pogovor z umetno inteligenco, bi moral potekati marca, a je bil včeraj odpovedan.
Napoved dogodka je namreč povzročila kar nekaj nezadovoljstva med strokovno javnostjo v Sloveniji, na Mladinski knjigi pa so za N1 pojasnili, da čeprav je bil dogodek napovedan na njihovi spletni strani, sami niso tisti, ki so vabili Osmanagića. “Mladinska knjiga prireditvene prostore v svoji knjigarniški mreži daje v uporabo tudi drugim založbam, tako da v njih pogosto gostujejo avtorji knjig, ki so izšle pri drugih založbah,” so pojasnili za N1. Poudarili so, da pogovora z Osmanagićem ne organizirajo oni, temveč založba Izbrano z Mirelo, “ki je tudi povabila avtorja”. Ko so nam včeraj poslali odgovore na naša vprašanja, so ob tem dodali, da je založba Izbrano z Mirelo “pred nekaj urami” sporočila, da dogodek odpoveduje.
Sporno vabilo na dogodek
Sporno je bilo že vabilo na dogodek, ki so ga upravljalci spletne strani kasneje preuredili in na koncu umaknili. Osmanagića, ki formalne izobrazbe s področja arheologije nima, so prvotno opisali kot “priznanega strokovnjaka in raziskovalca”.
Občinstvu so obljubili odkrivanje “fascinantne skrivnosti kolosalnih struktur in pomena odkritja bosanskih piramid ter kako to spreminja percepcijo o naši starodavni preteklosti, vpliva na sedanjost ter oblikuje prihodnost”. Treba je omeniti, da je stanovsko združenje evropskih arheologov trditve o bosanskih piramidah označilo za prevaro.
Pred dokončnim umikom so na spletni strani Mladinske knjige, kjer napovedujejo dogodke, iz vabila izbrisali navedbe, da je Osmanagić svetovno priznan strokovnjak in raziskovalec, ter vse omembe bosanskih piramid.
Osmanagić, ki se ga je prijelo ime “balkanski Indiana Jones”, trdi, da so bosansko “čudo” pred več deset tisoč leti pravzaprav zgradili, torej da gre za človeško delo. Šel je še korak dlje in najvišji hrib poimenoval Piramida sonca, za ‘piramide’ so razglasili tudi okoliške hribe. Kraj Visoko pa je postal bosanska dolina piramid. To idejo je javnosti predstavil leta 2005. Čeprav so domači in tuji strokovnjaki, tudi arheologi in geologi, to trditev že od začetka zavračali, deležna je bila kar nekaj posmeha, je Osmanagić v kratkem času na svojo stran pridobil številne privržence, je takrat pisal srbski časnik Danas.
V Ljubljani napovedani dogodek je razburil tudi domače strokovnjake. Da je bil načrtovani dogodek zelo sporen, je za N1 pojasnila predstojnica katedre za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Katharina Zanier. Izpostavila je, da je založba Semirja Osmanagića predstavila kot svetovno priznanega znanstvenika in raziskovalca, čeprav bi “prej rekli, da gre za svetovno priznanega prevaranta”.
Dodala je, da je dokazano, da je bosanske piramide ustvarila narava in ne človek ter da gre pravzaprav za hribe. “Njegov psevdoarheološki projekt ogroža dejanska arheološka najdišča tega območja,” je še strnila Zanier.
Po njenih besedah imajo njegove teorije veliko sledilcev, “kar je bilo že predmet preučevanja kot posebnega fenomena, pa tudi pozitivne ekonomske učinke zaradi razvoja turizma”. Predstojnica katedre za arheologijo je sklenila, da bi bil verjetno smiseln pogovor z Osmanagićem o marketinških strategijah.
Kdo je Semir Osmanagić?
Rodil se je leta 1960 v Bosni in Hercegovini, danes pa živi v Združenih državah Amerike, piše na spletni strani Irna. Po ‘odkritju’ v Visokem je ustanovil Fundacijo arheološki park: Bosanska piramida Sonca, s katerim promovira balkanske piramide. Je tudi član ruske Akademije naravoslovnih znanosti, ki je bila deležna kritik zaradi spodbujanja psevdoznanstvenih teorij, ki nimajo ustrezne znanstvene podpore. Kot piše na omenjeni spletni strani, je Osmanagić vzporedno zaključil dva študija, politologijo na sarajevski fakulteti političnih znanosti in ekonomijo. Doktoriral je s tezo, da je bila majevska civilizacija starejša od olmeške in da ji je uspelo vzpostaviti stik s kitajsko civilizacijo. Je tudi podjetnik. Leta 1995 je v ameriškem Houstonu ustanovil podjetje Met Company, ki se ukvarja z gradnjo in obdelavo kovin, povezanih z nafto in gradbeništvom.
Bi dogodek sofinancirala Javna agencija za knjigo RS?
V vabilu je bilo zapisano, da je bil načrtovani dogodek del kulturnega programa ter da jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS (JAK).
Nekateri uporabniki družbenih omrežij so se ob tem spraševali, ali gre za neupravičeno porabo javnega denarja, omenjeno agencijo namreč financira država. Kot je za N1 pojasnila direktorica JAK Katja Stergar, je bil razpis za sofinanciranje knjigarn za leto 2024/2025 šele objavljen. “Tako da nobena izmed knjigarn še ne ve, ali bo tudi letos sofinancirana, ne v kakšni višini in ne za katere vsebine,” je dejala.
Po njenih besedah so bile v preteklosti določene “knjigarne Mladinske knjige redno sofinancirane na razpisih, zato lahko realno pričakujejo, da bodo ob kakovostnem programu financirane tudi v letos. Načeloma pa knjigarne sofinancirani program načrtujejo tako, da sledijo ciljem našega razpisa, ki so spodbujanje dejavnosti knjigarn kot kulturnih središč, raznoliki dogodki, pluralnost knjižnih del in tematik”. Kot je še pojasnila Stergar, prijavljene programe ocenjuje strokovna komisija. “JAK ne predpisuje in ne vpliva na izbiro gostov v knjigarnah drugače kot z besedilom razpisom,” je sklenila direktorica agencija za knjigo.
Visoko si je že večkrat ogledal tudi teniški as Novak Đoković.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje