Menu Item
Na današnjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju bo finančni minister Klemen Boštjančič kolegom predstavil izhodišča za davčno reformo – pričakovati je prerez današnjega stanja in glavnih izzivov, ne pa še podrobnejših predlogov davčnih sprememb. Finančne potrebe v letu reform in ob začetku zajetnega investicijskega cikla države niso majhne. Verjetno najtežje pričakovan ukrep je obdavčitev premoženja, o katerem pa do zdaj vemo le malo.
Vladajoče stranke so v koalicijski pogodbi napovedovale uvedbo premoženjskega davka. Bo ta davek, ki bo očitno pomemben vir financiranja koalicijskih projektov, udaril večino prebivalcev ali samo najbogatejše? Kdo so za to koalicijo najbogatejši?
To sta le dve vprašanji, ki si ju zastavljamo že od prvega osnutka koalicijske pogodbe aktualne vlade Roberta Goloba. Prve signale o tem, kam ciljajo vladajoči, bi lahko dobili danes, ko bo koalicija na Brdu pri Kranju obravnala izhodišča za reformo davčnega (in tudi šolskega) sistema.
Novi davčni viri bodo verjetno potrebni za financiranje sistemskih reform plačnega sistema v javnem sektorju, zdravstva, pokojninskega sistema. Verjetno zato, ker se o reformah veliko govori, za zdaj pa še ni jasno, do kdaj naj bi bile končane in koliko točno naj bi stale. Poleg tega s prihodnjim letom Evropska komisija predvidoma ponovno uvaja fiskalno pravilo, kar pomeni, da bo Slovenija morala paziti na uravnoteženost javne porabe. Mi pa za letos načrtujemo kar trimilijardni primanjkljaj.
Preberite še: Priprave na davčno reformo: želja je veliko, a kje bomo jemali?
Ministri in koalicijski poslanci bodo na vrhu na Brdu pri Kranju predvidoma obravnavali tudi reformo šolskega sistema. Vrhu bo sledila še seja vlade, na kateri bodo obravnavali izhodišča za plačni sistem javnega sektorja.
‘Ustrezno oblikovan’ davek na nepremičnine
Davek na premoženje je zapisan že v koalicijski pogodbi, a se je že v prvih dneh po imenovanju vlade izkazalo, da imajo stranke tu precej različne poglede, Premier Golob je nedavno v državnem zboru dejal, da bodo v okviru reforme poskrbeli, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da “bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke”.
Del obdavčitve premoženja naj bi predstavljal davek na nepremičnine. Iz dosedanjih izjav vladajočih izhaja, da najverjetneje ne bo obdavčena nepremičnina, v kateri lastnik živi, bo pa vsaka naslednja. Tudi stopnja obdavčitve še ni znana, slišati je, da bi to lahko bilo od 0,1 odstotka pa vse do enega odstotka vrednosti nepremičnine letno.
Po mnenju stroke bi ustrezno oblikovan zakon lahko omejil investicijske in špekulativne nakupe, lastnike praznih nepremičnin pa prisilil, da te na trgu ponudijo v najem. A poudarek je na ustrezno oblikovan: obdavčitev druge in vsake naslednje nepremičnine bi lahko vodila v izogibanje davku, saj bi lastniki več nepremičnin te verjetno prepisovali na svoje bližnje.
Ozka osnova za obračun prispevkov in dohodnine
Drugi vir, kjer bi se lahko zgodile spremembe, so davki na plače. Kot je v N1 STUDIO pred časom dejal državni sekretar Tilen Božič, so srednje visoke in visoke plače v Sloveniji preobremenjene, in to predvsem s prispevki.
Božič je dejal, da iz študije, opravljene pred leti, izhaja, da imamo ozko osnovo za obračun prispevkov in dohodnine. Pri obračunu plač imamo namreč veliko olajšav, tudi povračilo stroškov prehrane in prevoza ter dohodki od uspešnosti so izvzeti iz dohodninske osnove, od katere se obračuna davek. To je bil samo eden od možnih načinov povečevanja davčnih prihodkov, ni pa jasno, ali ministrstvo dejansko razmišlja o spremembah pri obdavčitvi plač.
Premier je sicer nedavno napovedal razbremenitev plač.
Vprašanje normiranih espejev
Vlada je ob nastopu mandata izrazila željo, da bi bila redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev. Zato se poraja vprašanje, ali bi lahko vlada nadalje zaostrila sistem normiranih espejev, ki so zaradi davčno ugodnejše obravnave v nekaterih panogah priljubljena oblika ‘zaposlovanja’.
V Sloveniji je bilo v letu 2021 66 tisoč normiranih espejev, kar je dvainpolkrat več kot leta 2015.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
