Menu ItemMinister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da je prenova plačnega sistema za javni sektor dokaz, da socialni dialog deluje. Ob tem je zatrdil, da jim je tudi Mednarodni denarni sklad, ki je bil v Sloveniji te dni na tehničnem obisku, priznal "prave korake pri prenovi plačnega sistema".
Sindikati in vlada so 15. novembra podpisali kolektivne pogodbe in druge dokumente, ki so podlaga za dvige plač in nekatere druge spremembe, ki bi se v plačnem sistemu uveljavile z začetkom prihodnjega leta. Podpisali so tudi krovno kolektivno pogodbo za javni sektor.
Na novinarski konferenci po seji vlade je plačno reformo komentiral minister za finance Klemen Boštjančič. Dejal je, da je bil socialni dialog v preteklosti že večkrat ogrožen, a da je doseženi sporazum o prenovi plačnega sistema za javni sektor dokaz, da lahko deluje z “voljo, zavzetostjo in energijo na obeh straneh”.
Izpostavil je, da so želeli z uveljavitvijo novega plačnega sistema doseči predvsem, da noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne, da bo plačilo bolje povezano z rezultati dela, da bodo javni uslužbenci deležni stimulativnega in fleksibilnega nagrajevanja ter napredovanja in da bo plačni sistem bolj prilagojen ponudbi in povpraševanju na trgu dela. Boštjančič je poudaril tudi mehanizme za lažje privabljanje novih zaposlenih, predvsem mladih, ki bodo pod določenimi pogoji v javni sektor lahko vstopili v bistveno višje plačne razrede kot doslej.
Da bi si lažje predstavljali, kakšne spremembe si lahko obeta približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju, si lahko ogledate tabelo s podatki po posameznih poklicih.
Na novo se določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo. “Ob tem želim poudariti, da nam prave korake pri prenovi plačnega sistema priznava tudi Mednarodni denarni sklad, ki je končal tehnični obisk pri nas. Reforme ne moremo presojati zgolj po začetnem strošku, temveč vedno srednjeročno in dolgoročno. Lažje in hitrejše bi se bilo izpogajati samo za dvig plač v tem mandatu, a to ni odgovorna politika,” je poudaril Boštjančič.
Reforma bo v naslednjih štirih letih stala vsako leto približno 350 milijonov evrov, je ponovil finančni minister. A je po njegovih besedah treba vedeti, da bi se masa plač oziroma stroški dela povečevali tudi v starem sistemu, le da na drugačen način. “Res je, da se na začetku stroški za delo povečujejo, bodo pa v naslednji fazi, čez nekaj let, rasli bistveno počasneje, kot bi, če ne bi nič naredili,” je pojasnil.
Odzval se je še na kritike, da to ni bila reforma plačnega sistema, temveč samo dvig plač. “To, kar se je zgodilo prejšnji teden, je velika reforma. Najbolj glasni so tisti, ki v vseh svojih mandatih niso izpeljali ene resne reforme. Lahko je kazati s prstom na našo vlado, ki je to reformo spravila pod streho,” je dejal.
Komentiral je interpelacijo, ki so jo v državni zbor zoper njega vložili poslanci SDS. Boštjančiču med drugim očitajo zlorabo uradnega položaja, oškodovanje javnih sredstev in zavajanje javnosti pri nakupu nesojene sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Dejal je, da se nanjo ne pripravlja in da se je v zadnjem mesecu ukvarjal pretežno s proračunom, Litijsko pa je že “neštetokrat pojasnil”.
Dodal je, da se “veseli kakovostne debate, kakovostne v narekovajih, s politiki, ki govorijo, da javne finance niso pod nadzorom”. Napovedal je, da jih bo prosil, naj “pogledajo svoje proračune in primanjkljaje, ko so bili oni na oblasti”.
Minister Boštjančič je komentiral ugotovitve Urada RS za nadzor proračuna o notranji reviziji ministrstva za pravosodje o nakupu sodne stavbe na Litijski. Dejal je, da ga ugotovitve ne presenečajo in da je urad v veliki meri potrdil njegove ocene, da gre za politično motivirano revizijo. Dodal je, da je “nekaj podobnega”, kar je ugotovil urad, pričakoval glede na osnovne podatke o notranji reviziji in svoje izkušnje z revidiranjem. Kot je poudaril, pa notranje revizije nikakor ni želel komentirati pred dejanskim poročilom urada.
Verjame, da je urad z ugotovitvami vsaj delno demantiral vse kritike in tudi medije, ki so na podlagi notranje revizije v tej zadevi kritizirali ministrstvo za finance, je še povedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje