Menu Item
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri ugotavljanju nasprotja interesov pri odločanju o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščen del letnega dopusta nekdanjemu ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku izrekla 400 evrov globe, nekdanjemu kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku pa opomin. Šest postopkov zoper ministre tretje vlade Janeza Janše še ni pravnomočno zaključenih. Na vlado je KPK naslovila več priporočil, kako naj zagotovi, da bo sprejemanje odločitev bolj transparentno.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila tri od devetih prekrškovnih postopkov zoper ministre tretje vlade Janeza Janše, ki so prejeli denarna nadomestila za neizrabljen letni dopust. Jožetu Podgoršku, nekdanjemu ministru za kmetijstvo, je izrekla opomin, nekdanjemu ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku pa 400 evrov globe. Pri obeh je ugotovila, da se kot člana vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI) nista izločila iz postopka obravnave in odločanja o lastni vlogi za izplačilo denarnega nadomestila ter o tem nista pisno obvestila svojega nadrejenega, s čimer sta kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Postopek zoper nekdanjega ministra za digitalizacijo Marka Borisa Andrijaniča je komisija ustavila, ker ni bil član omenjene vladne komisije in se tako ni formalno znašel v okoliščinah nasprotja interesov. Zoper šest ministrov, ki so prav tako prejeli nadomestilo, postopek še ni pravnomočno zaključen, saj so kršitelji napovedali vložitev zahteve za sodno varstvo. Nadomestilo so sicer poleg omenjene trojice ministrov prejeli še: Zdravko Počivalšek, Andrej Vizjak, Andrej Šircelj, Simona Kustec, Aleš Hojs in Marjan Dikaučič.
KPK je v postopku zaradi suma nasprotja interesov pri odločanju o izplačilih denarnih nadomestil na vlado naslovila več priporočil, kako naj zagotovi, da bo sprejemanje odločitev bolj transparentno. “Praksa sprejemanja odločitev namreč ne dosega standarda transparentnosti, ki se pričakuje od institucije, kot je vlada,” je zapisala komisija, ki jo vodi Robert Šumi.
Po njenih navedbah so o predlogih denarnih nadomestil za neizkoriščen dopust ministri odločali na dveh dopisnih sejah vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja, pri čemer so bili vsi sklepi sprejeti na način, da nihče od članov te komisije zanje ni glasoval. Hkrati iz zapisnika KAZI ni razvidno, kateri člani so na dopisni seji sploh sodelovali. “Tovrstna praksa, ki v skladu s poslovnikom vlade velja tako za dopisne seje vlade kot njenih delovnih teles, je izrazito tvegana in ne dosega pričakovanega standarda transparentnosti,” je navedla KPK in vladi priporočila, naj zapisniki sej vsebujejo podatke, kateri člani so na seji sodelovali. Prav tako ji je priporočila, naj spremeni način glasovanja tako, da zgolj dejansko oddan glas (za ali proti) posameznega člana šteje, da je bilo glasovanje opravljeno. Vlada naj po priporočilu KPK tudi preuči, ali so pooblastila, ki jih ministri izdajo državnim sekretarjem za nadomeščanje na sejah KAZI, skladna z njenim poslovnikom.
“Konkretni primer znova potrjuje, da bi vlada potrebovala tudi načrt integritete, kar ji je že leta 2018 priporočil Greco, torej skupina držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope,” je še navedla KPK.
Primer je pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče
Denarna nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki so bila ob zaključku prejšnjega mandata izplačana ministrom in državnim sekretarjem tretje Janševe vlade, je pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče. To je ob revizijskem poročilu “Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2022” ugotovilo, da pravne podlage za ta izplačila ni.
Po avgustovskih navedbah računskega sodišča je bilo tako iz proračuna po nepotrebnem izplačanih 204.756 evrov. Gre za bruto bruto zneske, medtem ko je bilo osmim ministrom (vladna služba za digitalizacijo in tako tudi njen vodja, minister Mark Boris Andrijanič, ni bila predmet revizije računskega sodišča) za 311 dni neizkoriščenega dopusta izplačanih 80.883 evrov bruto, 15 državnim sekretarjem pa za 416 dni dopusta 95.479 evrov bruto.
Najvišji znesek – 14.785 evrov bruto – je prejel takratni gospodarski minister Počivalšek, sledila mu je šolska ministrica Kustec s 13.438 evri bruto ter ministra za finance in za okolje Šircelj in Vizjak (vsak je prejel dobrih 12 tisočakov).
V vlogah ministrov in v obrazložitvah odločb vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja je bilo navedeno, da ministrom letnega dopusta ni uspelo koristiti zaradi nujnih delovnih potreb oziroma stalnih aktivnosti vlade predvsem v zvezi s pripravo ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije covida-19, s pripravo interventne zakonodaje in s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije.
Podobni razlogi za nekoriščenje letnega dopusta so bili navedeni tudi v vlogah in v obrazložitvah odločb desetih državnih sekretarjev iz šestih ministrstev in petih državnih sekretarjev iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ki so tudi prejeli denarna nadomestila za neizrabljen letni dopust.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje