Menu Item
Pri nakupu rabljenega avtomobila moramo biti nadvse previdni, saj v veliko primerih o vozilu ne vemo dovolj, zato se lahko zanesemo le na prodajalčeva zagotovila. A kaj lahko storimo, ko kupimo mačka v žaklju? To se je zgodilo tudi Blažu iz Kranja, ki je po nakupu rabljenega vozila ugotovil, da ima avto prevrtene kilometre, neustrezno homologacijo in številne druge težave. Na drugi strani je prodajalec trdil, da za napake tudi sam ni vedel. Zbrali smo nasvete tržnega inšpektorata in AMZS.
Blaž iz Kranja je v sredini oktobra lani od samostojnega podjetnika, ki se ukvarja z odkupom in prodajo vozil, kupil avtomobil.
“Po 300 prevoženih kilometrih se je prižgala lučka za motor in DPF-filter,” pripoveduje o nočni mori, ki se je zanj začela kmalu po nakupu vozila. Avto je peljal na pooblaščeni servis, kjer so hitro ugotovili, da so kilometri prevrteni nazaj, in sicer za 75.000 kilometrov.
Blaž se je nato obrnil na moškega, ki mu je avtomobil prodal. “Izgovoril se je, da tega ni vedel in da je avtomobil kupil na licitaciji v Franciji,” pove o odzivu, ki si ga ni želel slišati.
Ne gre pa le za prevrtene kilometre, temveč za ves denar, ki ga je kupec moral vložiti v avtomobil po nakupu. Za vozilo ni bila urejena homologacija, ki bi jo moral prodajalec urediti, ko je avto pripeljal iz Francije. “Ima napačne luči, ki niso vpisane v homologacijo, na strehi pa sta okni, ki prav tako nista vpisani,” opisuje kupec. Tega pred nakupom sam ni vedel.
Prodajalec mu je ponudil, da vozilo vzame nazaj in mu vrne le 2.000 evrov pologa. “To sem zavrnil, rekel pa sem mu tudi, naj mi plača tudi to, kar sem že moral vložiti. Pri tem se nisva strinjala,” nadaljuje. Nato se je obrnil na Tržni inšpektorat RS in policijo, kjer postopek po njegovih besedah še ni zaključen.
Blaž je na Googlovih mnenjih iskal še druge potencialno nezadovoljne kupce in jih nekaj našel. “Z dvema sem tudi govoril. Enemu je po štirih urah zagorela ’mašina’ v avtomobilu, pri drugem pa sta se mešala olje in voda. Ampak nihče se ne upa izpostaviti,” še dodaja.
Kaj naj stori razočarani kupec
Z vprašanji, kako ravnati v primeru, kot je Blažev, smo se obrnili na tržni inšpektorat.
Kot so pojasnili, je skladno z določili zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) prodajalec potrošniku dolžan dobaviti blago, ki je skladno s pogodbo. Prav tako odgovarja za neskladnosti, ki jih je imelo blago v času dobave.
Blago, v našem primeru avto, je skladno s prodajno pogodbo, kadar ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima funkcionalnost, združljivost, interoperabilnost in druge lastnosti, kot je navedeno v prodajni pogodbi.
V primeru nakupa rabljenega vozila lahko potrošnik uveljavlja zahtevek iz naslova neskladnosti v roku enega leta od nakupa vozila. Potrošnik o neskladnosti obvesti prodajalca in pri tem v obvestilu o neskladnosti natančno opiše to neskladnost. Če prodajalec ne ugotovi neskladnosti blaga, mora potrošnika o tem obvestiti v osmih dneh od prejema njegovega zahtevka.
Potrošnik, ki je o neskladnosti blaga prodajalca obvestil, tako kot je opisano zgoraj, je upravičen, da od prodajalca zahteva vzpostavitev skladnosti blaga. Prav tako lahko zahteva znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.
Če je potrošnik neskladnost (prevrtene kilometre na vozilu) ugotovil v manj kot 30 dneh od nakupa vozila, lahko odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.
Od 26. januarja 2023 se uporablja nov zakon o varstvu potrošnikov, ki napake na blagu obravnava kot neskladnost blaga. Stari zakon jih je obravnaval kot stvarno napako, ki je bila potrošnikom bolj poznana. Zaradi te spremembe na tržnem inšpektoratu potrošnikom svetujejo, da pregledajo najnovejši zakon, v katerem so v primeru napak na blagu pravice potrošnikov navedene od 66. do 102. člena.
Vrtenje kilometrov nazaj lahko prijavite policiji
Če podjetje neupravičeno zavrne potrošnikovo zahtevo, da brezplačno vzpostavi skladnost blaga ali vrne del plačanega zneska oziroma ves plačani znesek za blago, lahko tržni inšpektorat na podlagi prvega odstavka 232. člena zakona o varstvu potrošnikov izda odločbo, s katero podjetju odredi, naj ugodi zahtevi.
A pozor, odločbo lahko pristojni inšpekcijski organ izda le, če med potrošnikom in podjetjem ni sodnega spora o obstoju neskladnosti ali če potrošnik predloži mnenje sodnega izvedenca o neskladnosti.
Vrtenje kilometrov nazaj pri rabljenih vozilih lahko predstavlja tudi kazniva dejanja goljufije, zato ga potrošnik lahko naznani policiji, še dodajajo na tržnem inšpektoratu.
Goljufija
Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let.
Prvi odstavek 211. člena kazenskega zakonika
Najpogostejše napake pri rabljenih avtomobilih
Da je na trgu veliko rabljenih avtomobilov s prevrtenimi kilometri in skritimi napakami, poudarjajo tudi na AMZS.
“Avto, ki je videti zelo lep in dobro ohranjen, ima lahko tudi več kot 300.000 prevoženih kilometrov oziroma dosti več od prikazanega stanja. Z menjavo volana, prestavne ročice, stopalk in z nekaj kozmetičnimi popravki se lahko dejansko stanje zelo dobro prikrije. Ob uporabi digitalnih števcev pa je lažno vpisovanje kilometrov hitro, preprosto in poceni,” opozarjajo.
Kot pojasnjuje Janez Kajzar, vodja servisa v AMZS Kranj, mehaniki ugotavljajo, da so najpogostejše napake, ki jih odkrijejo pri pregledu rabljenih vozil pred nakupom, odstopanje debeline laka od tovarniških normativov (znak, da je bil avto ličarsko popravljen), izrabljene pnevmatike, težave z akumulatorjem, napake na podvozju ter slabe zavore oziroma izrabljene obloge.
Pri pregledu rabljenih vozil je obvezna tudi kontrola tekočin v avtomobilu (raven olja, hladilne in zavorne tekočine), med testom delovanja pa se lahko pokažejo še napake na sistemu za dovod goriva.
Kaj svetujejo na AMZS
Prikrite napake lahko kupca rabljenega avtomobila močno udarijo po žepu, saj lahko stroški za popravilo hitro nanesejo tudi več tisoč evrov – tako je bilo tudi v primeru našega sogovornika Blaža.
Na AMZS poudarjajo, da z nakupom avtomobila, ki ni tehnično brezhiben, ogrožamo ne le svojo varnost, temveč tudi varnost sopotnikov in drugih v prometu. “Največje tveganje seveda predstavljajo napake oziroma pomanjkljivosti, za katere voznik sploh ne ve, saj se lahko zgodi, da ravno te pri morebitnem trku odločajo med življenjem in smrtjo,” opozarjajo.
Tako kupcem rabljenih avtomobilov svetujejo, naj temeljito proučijo zgodovino avta, ki ga želijo kupiti. To lahko storijo s pomočjo servisne knjige, v kateri je mogoče preveriti, kdaj in pri koliko prevoženih kilometrih je bil avto servisiran.
Tu je tudi sistem Avtolog.si, ki je brezplačen in dostopen vsem. Potrebujemo le VIN-številko vozila, ki omogoča poglobljeno iskanje podatkov o posameznih vozilih – od zgodovine lastništva do števila prevoženih kilometrov in podatkov o opremi ter tehničnih specifikacijah. Iskanje po tem sistemu je sicer mogoče le za vozila, ki so že (bila) registrirana v Sloveniji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje