Menu Item
Zeleni prehod zahteva postopno zmanjševanje rabe fosilnih goriv. To na gospodarstva nekaterih regij vpliva že danes, bo pa še bolj vplivalo v prihodnje. Med njimi v Sloveniji izstopa predvsem Savinjsko-šaleška regija, kjer je zaradi napovedanega zaprtja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje med prebivalci čutiti veliko strahu in zaskrbljenosti. Kot je razvidno iz raziskave, ki jo je skupaj s partnerji opravil Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani, si ljudje želijo večje podpore države. Ob zaprtjih namreč ni prizadeto le posamično podjetje, temveč ima zaprtje oziroma prestrukturiranje tudi multiplikativne učinke na gospodarstvo regije.
Evropski zeleni dogovor, sprejet leta 2020, postavlja ambiciozne cilje – do leta 2030 Evropa načrtuje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, do leta 2050 pa si želi doseči ogljično nevtralnost. Spremembe se seveda ne bodo zgodile same od sebe. Med pomembnejšimi bodo intenzivnejša uporaba alternativnih virov energije, večja energijska učinkovitost in prehod na trajnostno mobilnost.
Eden največjih izzivov pri tem so fosilna goriva. Ta predvsem v obliki termoelektrarn in rudnikov premoga še vedno predstavljajo ključni vir energije v številnih gospodarstvih. Mnogi kraji in države so se reševanja te težave že lotile. A evropski zeleni dogovor posebej poudarja, da mora biti prehod tudi pravičen. Kaj to pomeni? Breme zaradi uresničevanja teh ciljev ne sme pasti izključno na tiste, ki delujejo v najbolj prizadetih sektorjih.
Zapiranje podjetij, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, lahko predvsem za manjše regije in njene prebivalce pomeni zapiranje ključne dejavnosti. Ob tem pa zapiranje omenjenih obratov vpliva tudi na druge gospodarske sektorje.
Zaprtje rudnika ne prizadene le rudarjev
Če za primer vzamemo rudarjenje premoga – zaprtje rudnika ne prizadene le rudarjev, temveč tudi ostale ljudi, ki so povezani s pridobivanjem in predelavo fosilnih goriv, od energetike, logistike, predelovalnih dejavnosti, pa tudi izobraževanja, za N1 razlaga profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Tjaša Redek. V sodelovanju z ostalimi raziskovalci ter pod naročilom Regionalne razvojne agencije Zasavje in Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije so pripravili analizo dojemanja procesa zelenega in pravičnega prehoda med prebivalci Zasavja in Savinjsko-Šaleške regije v primerjavi z ostalo Slovenijo.
Kot razlaga, v Zasavju proces prehoda poteka že od devetdesetih let dalje, medtem ko se v Savinjsko-šaleški regiji proces šele začenja. Pri tem je prisotnih še veliko negotovosti. “Tako je na primer v Savinjsko-šaleški regiji delež tistih, ki so ali močno zaskrbljeni ali pa zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, najvišji, skoraj 43-odstoten. Zanimivo pa je, da ravno v tej regiji primerjalno nekoliko manj respondentov meni, da so izpusti zaradi izgorevanja fosilnih goriv, prometa in proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv tisti, ki vplivajo na podnebne spremembe,” razlaga Redek.
Prisotnega veliko strahu
V odgovorih anketirancev v Savinjsko-šaleški regiji je sicer, kot omenjeno, zaznati veliko strahu. “Tukaj je bilo v primerjavi z Zasavjem, ki je ta proces v veliki meri že opravilo, in Slovenijo opaziti zanimivo odstopanje. Čuti se, da je problematika prestrukturiranja v Savinjsko-šaleški regiji zdaj zelo aktualna in da je s tem povezana precejšnja negotovost. V času opravljanja raziskave tudi še ni bilo predloga zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga,” je dejala.
Z omenjenim zakonom, katerega predlog je vlada potrdila konec novembra, poslanci pa so ga sprejeli v sredo, med drugim začasno rešujejo položaj Termoelektrarne Šoštanj, saj bo od začetka prihodnjega leta do 30. aprila 2027 opravljal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino, s tem pa se izognil stečaju. Ob tem, kot pravi vlada, ščiti delovna mesta in ohranja pogoje za dostojno življenje ljudi v Šaleški dolini. Zakon se sicer nanaša tudi na Premogovnik Velenje. V pripravi pa sta še zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.
Po besedah Tjaše Redek je pomembno najprej aktivno podpreti tiste, ki bodo neposredno prizadeti zaradi prestrukturiranj. “Prizadetost se čuti v regiji, predvsem pri tistih, ki so povezani s sektorjem – torej ne le pri zaposlenih v tem sektorju. Zelo pomembno se zdi tudi, da so ukrepi pripravljeni v sodelovanju s stroko, brez politizacije, pomembno je graditi zaupanje in zmanjšati negotovost,” je še dodala.
Prestrukturiranje je lahko boleče
Izkušnje Zasavja kažejo, da je proces gospodarskega prestrukturiranja, ki je posledica opuščanja fosilnih goriv, lahko dolg in tudi boleč – tako z vidika regionalnega razvoja kot tudi posledično z vidika kakovosti življenja in perspektive regije. Na podlagi podatkov Statističnega urada RS je mogoče opaziti, kako je zaprtje Rudnika Trbovlje – Hrastnik in povezanih dejavnosti vplivalo na BDP regije, ugotavljajo v raziskavi.
Od leta 2010, ko je indeks BDP na prebivalca v regiji znašal 61,03, je v naslednjih letih postopno padal, najnižjo točko pa dosegel leta 2018 z indeksom 52,32. Prav tako je bila mnogo let nad slovenskim povprečjem stopnja brezposelnosti. Kot kažejo podatki, se BDP in delovna aktivnost v Zasavju postopno popravljata, a ne v vseh občinah enako.
BDP Savinjsko-šaleške regije je večji. A v regiji je kljub temu veliko negotovosti in pesimizma. Učinek zapiranja Premogovnika Velenja in Teša bo nedvomno opazen, pričakovanja respondentov o prihodnosti pa niso pozitivna.
"Rezultati kažejo tudi, da se ljudje ne strinjajo s tem, da bo proces pravičnega prehoda pozitivno vplival na njihova življenja. In v tem pesimizmu najbolj izstopa ravno Savinjsko-Šaleška regija," razlaga Redek. Poleg gospodarskega nazadovanja in s tem povezanega stresa so respondenti v raziskavi omenjali tudi pričakovanja o zmanjšanju vrednosti nepremičnin, izgubi kulturne identitete, povečanju brezposelnosti in odseljevanju — zlasti mladih.
"Izjemno pomembno je dvoje. Prvič, ukrepi morajo biti pametno oblikovani, pomembno je natančno razmisliti o neposrednih in posrednih učinkih ukrepov, o potencialnih smereh razvoja in tiste s potencialom odločno podpreti, pri čemer morajo ti ukrepi nasloviti vse dimenzije takega procesa razvojnega prestrukturiranja – od posameznikov do podjetij. Država mora vzporedno poskrbeti za večjo perspektivo regije – da z zamiranjem ene panoge, ki je bila ključna, začnejo razvijati druge, 'boljše' panoge," je dejala.
Drugi vidik pa je povezan z izvedbo. "Ker je med ljudmi prisotnega veliko strahu, je še toliko bolj pomembno, da pri pripravi ukrepov država sodeluje z ljudmi ter sliši njihove potrebe in strahove." Ljudje so namreč nezaupljivi, od države pa si želijo transparentne komunikacije pri pripravi ukrepov, predvsem pa si ne želijo politizacije, je v pogovoru za N1 še povedala Tjaša Redek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje