Menu Item
Državni svet je z 22 glasovi proti zavrnil veto na noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Veto je predlagala komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je med drugim izpostavila dodatno obremenitev zdravstvene blagajne.
Za predlog odložilnega veta na novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je glasovalo sedem državnih svetnikov, za veto na novelo zakona o delovnih razmerjih pa šest svetnikov. Veto na noveli je bil zavrnjeni z 22 glasovi proti.
Predstavnik predlagateljev zakona poslanec SAB Marko Bandelli je uvodoma poudaril, da so želeli z novelama zakonov predvsem pomagati gospodarstvu, pa tudi samozaposlenim. Spomnil je, da delodajalci za primer bolniške odsotnosti delavcev plačujejo namenska sredstva Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), a se jih za tovrsten namen porabi le manjši del. Kot je ocenil že ob odločanju o novelah v državnem zboru (DZ), se bo z uveljavitvijo predloga zmanjšal tudi obseg prekarnega dela.
Državni svetniki opozorili na dodatno obremenitev zdravstvene blagajne
Predsednik komisije državnega sveta (DS) za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Peter Požun je izpostavil opozorila upravnega upravnega odbora ZZZS, da bo zdravstvena blagajna občutno dodatno obremenjena, zakon pa ne predvideva dodatnih dolgoročnih finančnih virov, iz katerih bi bili ti dodatni stroški zdravstvene blagajne pokriti. To pa bi zaradi omejenih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje lahko vplivalo na krčenje obsega zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V komisiji so opozorili tudi, da bi skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev lahko vplivalo na zmanjšano odgovornost delodajalca za skrb in zdravje svojega delavca.
Spomnili so še na opozorila, da je obveznost delodajalcev (in tudi samostojnih zavezancev) iz naslova plačila denarnega nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo do 30 delovnih dni že zdaj omejena, saj se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja plačuje denarno nadomestilo za krajše, a pogoste odsotnosti z dela. V nekaterih primerih pa ZZZS plačuje nadomestilo v svoje breme že od prvega dne zadržanosti od dela.
Predstavnica vlade, generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo, Mojca Pršina je povedala, da predlagana novela zakonov po oceni ministrstva za delavce ne prinaša bistvenih sprememb, saj se obseg pravic delavcev ne spreminja.
Delodajalci proti vetu, delojemalci pa za
Vodja interesne skupine delodajalcev DS Igor Antauer dejal, da v skupini vetu nasprotujejo. Zavrnil je očitke, da bi sprejetje novele vodilo v manjšo skrb delodajalcev za zdravje delavcev, saj bi s tem po njegovih besedah delodajalci škodili predvsem sebi.
Veto pa so podprli v interesni skupini delojemalcev DS. Vodja skupine Lidija Jerkič je tudi sama spomnila na opozorila ZZZS. Izrazila je zaskrbljenost, da bi novela vodila v “zaključevanje bolniških staležev po 20 delovnih dneh” in v višjo prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje.
DZ je noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 45 glasovi podpore potrdil na seji 26. januarja. Spremembe bodo začele veljati 1. marca.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje