Brez veta na zakon, ki spreminja sestavo svetov izobraževalnih zavodov

Državni svetniki so s 14 glasovi za in 21 glasovi proti zavrnili predlog odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Novelo so poslanci v državnem zboru pred tednom dni sprejeli s 46 glasovi. 
Novelo so v zakonodajni postopek vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti. Kot je v začetku decembra dejala poslanka SDS Mojca Škrinjar, ima novela štiri pomembne spremembe, med njimi modernizacija ciljev vzgoje in izobraževanja, možnost napredovanja v nazive tudi za pomočnike in pomočnice vzgojitelja v vrtcu, dopolnitev nabora osebnih podatkov za namen digitalizacije poslovanja in spreminjanje sestave sveta vrtca ali šole v korist ustanovitelja.

Slednja je naletela na največ kritik nasprotnikov predloga zakona in stroke. Sedaj svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Odslej bodo imeli v njih starši, ustanovitelji in zaposleni po tri predstavnike. Pri kompleksno sestavljenih zavodih pa bi razmerje ostalo enako.

Zavodi imajo leto dni časa, da ustanovitvene akte uskladijo z novelo zakona, medtem ko lahko člani svetov zavodov redno zaključijo svoj mandat.

Podiranje sedanjega sistema

Do novele zakona je bila močno kritična pedagoška stroka. Niso je podprli v Skupnosti vrtcev Slovenije in Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije. Kot opozarjajo, gre za slab in neutemeljen zakon, s katerim se podira sedanji šolski sistem. Po mnenju predlagatelja veta, interesne skupine delojemalcev, omenjene spremembe zmanjšujejo vlogo stroke in povečujejo vpliv politike. Zaposleni namreč z novelo zakona izgubljajo dva predstavnika v svetih zavodov.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je večkrat poudaril, da stroka spremembi sestave svetov vrtcev in šol nasprotuje, kar kaže tudi 24.224 zbranih podpisov zaposlenih in 80 odstotkov članov združenja osnovnošolskih ravnateljev. Tudi pred glasovanjem državnega sveta se je vprašal, zakaj posegati v koncepte, ki so se do sedaj izkazali za izrazito uspešne.

"Ravnatelji so po zakonu najprej pedagoški vodje, potem so šele menedžerji. Kljub temu so finančno šole v preteklosti vodili zelo dobro," meni Štrukelj. "Problem sedanje spremembe je, da ni argumentirana z ničimer," je dejal in ponovil, da za spremembe vidi le politične razloge. "Ni nobenega razloga, da bi to spreminjali, razen da želi politika močneje vdreti v šole," meni Štrukelj. "Škoda je zamenjati zmagovalnega konja," pravi.