Jamarji Društva za raziskovanje jam Ljubljana so na kaninskih podih v Breznu spečega dinozavra presegli globino 1000 metrov. Gre za deseto jamo, ki je globoka več kot 1000 metrov.

Na letošnjem poletnem taboru so člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL) obudili raziskave v Breznu spečega dinozavra na Kaninu.

Raziskave so se zaključile, saj na globini 300 metrov ni bilo očitnega nadaljevanja. Kot so zapisali v društvu, je najverjetneje napredek v razsvetljavi omogočil, da so deset metrov nad dnom opazili perspektivno okno in splezali do njega.

Odprle so se horizontalne galerije z brezni, in tako so v dveh akcijah dosegli globino več kot 400 metrov. Na še dveh akcijah, ki sta sledili konec avgusta, so dosegli globino 730 metrov.

V le petih akcijah presegli globino 1000 metrov

Konec tedna pa so se odpravili na novo raziskovalno akcijo v jamo s 530 metri vrvi. Štirje jamarji so šli na dno, trije pa na globino 400 metrov, da bi pregledali odcep v prostoren in suh kanjon.

Od zadnje dosežene točke na globini 730 metrov je sledilo okoli 100 metrov poševnega, stopnjastega brezna, nato pa serija daljših meandrov s krajšimi stopnjami.

Dosegli so dvoranico na globini 1040 metrov. Ugotovili so, da se jama nadaljuje v podobnem stilu – v meandru z nekaj vode.

Matic Di Batista/Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Matic Di Batista/Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Špela Borko/Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

“Jama je zanimiva tudi zato, ker nas že od globine 350 metrov spremlja precej velika količina vode, ki večkrat izgine in se nato nižje spet pojavi. Na zadnji akciji smo celokupno raziskali in izmerili 580 metrov novih rovov,” so zapisali v DZRJL.

Brezno spečega dinozavra je tako postalo deseta, več kot 1000 metrov globoka jama v Sloveniji. Dolga je malce več kot dva kilometra.

V društvu so se zahvalili Jamarski zvezi Slovenije, saj so lahko uporabljali njihov jamarski bivak, zavodu Sončni Kanin, ki je tokrat pomagal s transportom opreme, in Slovenski vojski. “Najpomembnejši del pa so opravili prvopristopniki, saj so v zgornjih delih razširili kar nekaj ozkih in na začetku neprehodnih ožin,” so še zapisali.