Menu Item
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je ob obisku Posočja povedal, da bo brezplačno izvajanje gorske reševalne službe treba spremeniti. Stroške reševanja v gorah, ki jih je vsako leto več, trenutno krije državni proračun, zakonsko določilo, s katerim lahko stroške reševanja malomarnim pohodnikom delno zaračunajo, pa se je v preteklosti izkazalo za neučinkovito.
Ob današnjem obisku in srečanjih s predstavniki občin Tolmin, Kobarid in Bovec je notranji minister Boštjan Poklukar med drugim povedal, da bo treba model brezplačnega reševanja v gorah spremeniti in se pri tem morebiti ozreti po drugih alpskih državah. Po njegovih besedah je “nedopustno, da slabo ali neprimerno opremljeni pohodniki spravljajo v nevarnost gorske reševalce in helikopterske posadke”, je poročala STA.
Pogovori in ideje o spremembi reševanja v gorah, ki ne bi bilo več brezplačno, so se v javnosti pojavljali že večkrat. Število intervencij gorskih reševalcev, kot je znano, v zadnjih letih vztrajno narašča. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so leta 2022 opravili 667 intervencij, leta 2023 pa 685. Po zadnjih podatkih so letos opravili že 530 posredovanj. Med najbolj obremenjenimi so v zadnjih letih postaje gorskih reševalcev v Bohinju, Bovcu in Tolminu, kjer so opravili skoraj 40 odstotkov vseh letošnjih intervencij.
Helikopterskih reševanj je bilo po podatkih GRZS letos 249, v prejšnjih dveh letih pa je moral helikopter z gorskimi reševalci poleteti 295- in 272-krat. Kot smo poročali novembra lani, stane ura poleta helikopterjev Slovenske vojske 3.209 oziroma 4.819 evrov, kar pa ne vključuje stroškov posredovanja zdravstvenega osebja. Ministrstvo za obrambo, ki pokriva stroške vojaških helikopterjev, je takrat ocenilo, da je helikoptersko reševanje v gorah v zadnjih petih letih stalo 2,5 milijona evrov, medtem ko je reševanje s policijskimi helikopterji v tem istem obdobju stalo 1,5 milijona evrov. K temu je treba prišteti še stroške zdravstvenega osebja, ki jih plača ministrstvo za zdravje.
V zadnjem obdobju vse stroške reševanja pokrije državni proračun, čeprav zakonodaja določa, da je v primeru malomarnosti mogoče stroške vsaj delno zaračunati planincem. V preteklosti je na tak način država nekaj stroškov reševanja že izterjala. Kot smo poročali, je bilo od leta 2006 do 2011 teh zahtevkov 12, prav tako je leta 2011 država zaradi neplačila stroškov reševanja dva tuja planinca tožila, a tožbo izgubila.
Zaradi izgubljenih tožb vse do danes zahtevkov za povračilo stroškov niso izstavljali, so lani za N1 pojasnili na Upravi za zaščito in reševanje. Kot so izpostavili, je na sodišču težko dokazati stopnjo odgovornosti.
V gorah pogosto rešujejo tuje planince. Kot smo poročali letos septembra, so bile do tedaj sicer intervencije dokaj enakomerno porazdeljene med tuje (258 primerov) in slovenske državljane (250 primerov). Je pa predsednik GRZS Gregor Dolinar takrat opozoril, da tujci v gore še vedno pogosto zahajajo slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme in s podcenjevanjem slovenskih gora. “Rešujemo veliko tujcev, ki precenijo svoje sposobnosti,” je povedal za N1 in dodal, da tuji planinci v gore pogosto odidejo ob povsem neprimernem vremenu.
Na GRZS so novembra lani za N1 dejali, da bi strožja pravila lahko preventivno vplivalo na tuje obiskovalce slovenskih gora. “Marsikdo bi se na turo verjetno bolje pripravil, izbral primernejši cilj ali najel celo gorskega vodnika. Poleg tega bi se za reševanje v gorah tudi ustrezno zavarovali, kot se to počne v tujini,” so dejali in opozorili, da v Sloveniji še vedno nimamo pravne podlage, s katero bi, če je tuj državljan tudi zavarovan, država stroške reševanja dobila nazaj.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje