Menu Item
Evropska komisija sprošča pol milijarde evrov rezerv za pomoč kmetom, najbolj prizadete v trenutni situaciji. Od tega bo Slovenija dobila 1,7 milijona evrov, pravi kmetijski minister Jože Podgoršek, ki poudarja, da lahko članice dodajo še nacionalna sredstva. Komisija je prižgala tudi zeleno luč članicam EU za državne pomoči ob naraščajočih cenah energentov, ki pa jih je slovenska vlada že odobrila.
Ministri za kmetijstvo Evropske unije (EU) v Bruslju razpravljajo o stanju v evropskem kmetijstvu v luči vojne v Ukrajini, torej o njenih posledicah za prehranski sektor. “Med drugim smo se slišali z ukrajinskim ministrom Romanom Leščenkom, ki je predstavil izjemno težko situacijo in pozval k solidarnosti pri zagotavljanju pogojev za setev v Ukrajini ter posledično za prehransko varnost v Ukrajini in EU,” je v javljanju med srečanjem povedal slovenski kmetijski minister Jože Podgoršek.
“Od ukrajinskega žitnega pridelka je odvisnih okoli 400 milijonov ljudi, tako da je kmetijstvo izjemno pomembno,” je povedal Podgoršek in dodal, da so evropski ministri Leščenku zagotovili, da bodo Ukrajini pomagali z gorivom, prehrano in denarjem, pa tudi pri setvi žit.
Za slaba dva milijona pomoči kmetom
Kmetijski ministri pa so se danes dogovorili za različne ukrepe za omilitev posledic ukrajinske vojne na preskrbo z živili v EU ter izboljšanje pogojev za lastno pridelavo. Tako bo Evropska komisija aktivirala 219. člen uredbe o skupni kmetijski politiki (ta določa ukrepe proti motnjam na trgu) in sprostila 500 milijonov evrov za najbolj prizadete kmete. “Slovenija bo v okviru tega ukrepa dobila okoli 1,7 milijona evrov, čemur se lahko doda še kaj nacionalnih sredstev. Izplačila morajo biti po uredbi izvedena do 30. septembra.”
Komisija je določila tudi nekatere izjeme, izjemoma bo tudi njive v prahi (teh je pri nas sicer le okoli 400 hektarjev) možno preorati in na njih pridelati beljakovinske rastline, torej stročnice. Pri teh je Evropa namreč najmanj samooskrbna. Komisija bo začasno omogočila tudi kmetovanje na površinah z ekološkim pomenom in tu dovolila tudi uporabo sredstev za varstvo rastlin, ki sicer niso dovoljena.
Komisija bo pripravila tudi predlog za predplačila (avanse) kmetom za del subvencij, ki bodo možna od 15. oktobra dalje. Bruselj pa je prižgal tudi zeleno luč članicam EU za državne pomoči za stroške za povračila stroškov gnojil, energije, repro materiala, kjer je Slovenija sicer – tako Podgoršek – že nekoliko prehitela Bruselj (za to je namreč že v januarskem paketu pomoči namenila okoli 32 milijonov evrov za kmetijski ter milijon evrov za čebelarski sektor).
Ministri so prav tako sprejeli ciljni ukrep za sektor prašičereje, in sicer možnost zasebnega skladiščenja (začasnega umika mesa s trga), če bi cene pri rejcih preveč upadle. Po besedah Podgorška sicer cene zadnje dni spet rastejo, zato še ni znano, ali bo ukrep sploh potreben.
Fizično preverili zaloge v blagovnih rezervah
Podgoršek je na vprašanje, kaj bo Slovenija še naredila, da v teh razmerah poveča domačo pridelavo, najprej poudaril, da so po zagotovilih trgovcev “skladišča bolj polna kot kdajkoli”. Hrane je dovolj. “Skupaj s kmeti in blagovnimi rezervami zagotavljamo, tudi pri žitu, zadostno količino do žetve. Prehransko smo preskrbljeni. Res pa je, da v nekaterih primerih, zlasti na bolj odročnih lokacijah, zaradi racionalizacije stroškov logistike včasih prihaja do pomanjkanja katerega od izdelkov, na primer olja ali moke. Ponovno pozivam potrošnike, da ne gremo v prekomerno nakupovanje. Prevelik delež na koncu konča v odpadkih, obenem s tem tudi sami vplivamo na nekatera špekulativna nihanja cene, po navadi navzgor.”
Dejal je, da so predstavniki ministrstva tudi fizično preverili zaloge v skladiščih blagovnih rezerv. “Če kateri od pogodbenih partnerjev zavoda za blagovne rezerve tistega, kar bi moral imeti, ne bo imel, bom prvi zahteval pravno ukrepanje. Prehranska varnost je trenutno bistveno bolj pomembna kot varnost posameznega podjetja.”
Zaradi visokih cen in tudi pomanjkanja gnojil bodo pripravili smernice gnojenja, da se gnoji tisto, kar je v določenem trenutku najbolj učinkovito. Napoveduje tudi smernice za prehrano živali. Obenem pa ministrstvo pripravlja sistemske ukrepe: med drugim po besedah ministra odpravljajo ovire za postavitev rastlinjakov za zelenjavo ter za postavljanje namakalnih sistemov.
Popolna samooskrba pa bi, tako minister, terjala tudi spremembo prehranskih navad. “Če bomo pozimi želeli jesti paradižnik, ga bomo morali uvoziti.”
Lahko vojna ogrozi zeleni dogovor?
Pomemben del bruseljske razprave pa je posvečen strateškim načrtom držav s področja kmetijstva, na katere se je Bruselj danes po besedah Podgorška prvič uradno odzval. Načrti se pripravljajo vezano na novo skupno kmetijsko politiko (SKP), ki se bo uporabljala od prihodnjega leta do 2027.
Cilj nove skupne kmetijske politike je povečanje prispevka kmetijstva k okoljskim in podnebnim ciljem EU ter ciljna podpora manjšim kmetijam. A vojna v Ukrajini naj bi po poročanju tujih medijev okrepila pritiske, da se odloži predvideno zmanjševanje rabe pesticidov in umetnih gnojil, ki ga načrtuje Bruselj. K odlogu oziroma celo zaustavitvi teh načrtov naj bi pozivale kmetijska združenja ter nekatere države, kot na primer Slovaška, Italija, neuradno tudi Francija. Na drugi strani naj bi bili Nemčija in Nizozemska proti temu, da bi cilje na tem področju omilili.
Po besedah Podgorška je Evropska komisija danes ocenila, da so načrti v splošnem dobri, da pa so pri okoljskih ciljih premalo ambiciozni. “Vse države smo si enotne, da morajo biti načrti čim prej sprejeti, saj moramo sprejeti še izvedene načrte. Pa tudi zato, ker bo jesenska setev žitnic in oljaric že vezana na novo obdobje, kmetije morajo poznati načrte.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje