Bumerang učinek dviga minimalne plače: kaj vse se bo podražilo

Gospodarstvo 13. Jan 202310:3723 komentarjev
vrtec
Foto: Profimedia

Minimalna plača se letos po odločitvi ministra za delo Luke Mesca dviguje za 100 evrov, na 878 evrov neto oziroma 1.203 evre bruto. A v nekaterih dejavnostih bodo to prenesli v višje cene storitev, občine na primer preračunavajo, ali bodo dvignile cene vrtca. Administrativni dvig plač se tako lahko vrne v obliki višjih cen storitev, ki jih uporabljamo vsi, s tem pa zmanjša tudi pozitiven učinek za prejemnike minimalne plače.

Letošnji 12-odstotni dvig minimalne plače je največji v zadnjem desetletju in drugi največji, odkar imamo evro. Je tudi večji od julijske napovedi ministra za delo Luke Mesca, ki je v intervjuju za N1 dejal, da bo minimalna plača presegla 800 evrov, a ne za veliko.

Nova višina bo veljala že za izplačila v februarju. Administrativni dvig prinaša ugodnosti za najslabše plačane, a tudi nekaj negativnih posledic.

Preberite še: “Po novem doplačilo do minimalne plače za 100.000 zaposlenih”

1. Podražitve

Velik delež delavcev, ki prejema minimalno plačo, je zaposlen v trgovinah z živili, domovih za upokojence, vrtcih, tudi v podjetjih, ki izvajajo druge javne storitve. V trgovinski panogi po besedah Ladija Rožiča, generalnega sekretarja sindikata delavcev trgovine, doplačilo do minimalne plače prejema kar 97 odstotkov zaposlenih.

Vsa ta podjetja lahko višji strošek dela pokrijejo tako, da prihranke najdejo drugod (to praviloma pomeni kakšno investicijo manj), sicer pa morajo zvišati cene. Javna podjetja lahko del zvišanja cen namesto občanov pokrijejo tudi s subvencijami iz proračuna (več o tem pod drugo točko).

“Tako kot vsi dvigi plač v sistemu javnega sektorja bo tudi dvig minimalne plače vplival na cene javnih storitev, ki se financirajo iz občinskih proračunov. Vsi javni uslužbenci, ki so uvrščeni pod 22. plačni razred, namreč dobijo dodatek do minimalne plače,” pravijo v Združenju občin Slovenije.

Dodajo, da se bodo cene storitev dvigovale tudi zaradi lanskega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja o 10-odstotnem splošnem dvigu plač ter napovedanega 13-odstotnega dviga plač pomočnicam vzgojiteljic.

Igra v vrtcu
BOBO

Na občini Vrhnika pravijo, da mora vrtec zvišati cene, saj ima “znaten” delež zaposlenih minimalno plačo, podobno v občini Kranj, zvišanja cen vrtca ne izključujejo niti v občini Bohinj.

Nekaj občin smo vprašali, kaj bodo storile s cenami vrtca. Na občini Vrhnika pravijo, da vrtec mora povišati cene, saj ima “znaten” delež zaposlenih minimalno plačo. “Daleč največji delež cen vrtca predstavljajo ravno plače, metodologijo za izračun cene pa predpisuje zakon,” nam pove direktor občinske uprave Boštjan Koprivec.

Tudi v občini Kranj, kjer približno 135 zaposlenih v javnih in zasebnih vrtcih s koncesijo prejema minimalno plačo (28 odstotkov vseh), ocenjujejo, da je povišanje cene vrtca za starše “verjetno”. Razlog je dvig plač, cen materiala in storitev ter stroškov živil, pravijo. Cene so nazadnje dvignili oktobra 2020, zdaj pa delajo izračune, ki bodo pokazali, ali je potreben nov dvig.

V občini Bohinj ima 13 od skupno 37 zaposlenih v občinskih vrtcih plačo pod minimalno. Plače pomenijo enega najvišjih stroškov v strukturi cene, zato je dvig cene vrtca možna posledica, kljub temu je pred izdelavo novih kalkulacij to težko napovedati, saj je cena odvisna tudi od števila otrok, velikosti skupin in drugega, povedo. Pravkar odpirajo nov vrtec, ki bi teoretično lahko zmanjšal ceno na enoto.

Mestna občina Maribor, kjer ima v javnih vrtcih 329 zaposlenih ali 37 odstotkov vseh minimalno plačo, na vprašanje, ali obstaja možnost, da bodo dvignili cene vrtca za starše, ne odgovori neposredno. Izrazili pa so pričakovanje, da bo država občinam zagotovila dodatna sredstva, iz česar bi lahko sklepali, da želijo, da se denar zagotovi v proračunu.

Podobno se bo zgodilo pri drugih javnih storitvah, občina Bohinj omeni primer svoje komunale, ki je organizirana kot režijski obrat znotraj občine. “Občina Bohinj kot ena redkih občin nima komunalnega podjetja. Kratkoročno bomo spremembo lahko premostiti s prerazporeditvami, dolgoročno pa bo glede na uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja potrebno na novo pripraviti izračune in elaborat.”

odpadki smeti ločevanje
Borut Živulović, Bobo

“Mnogo občin v okviru svojih proračunskih zmožnosti skuša zajeziti cene storitev, ki jih plačujejo občanke in občani, in storitve subvencionira iz občinskega proračuna, zlasti z ozirom na trenutno splošno draginjo, ki močno vpliva na izdatke gospodinjstev.”

2. Večja javna poraba

Ker so se v zadnjem letu dvignile cene vseh najbolj osnovnih življenjskih potrebščin, začenši z energenti in hrano, bodo verjetno vsaj javna podjetja poskušala deloma zadržati dvig cen storitev.

To potrjuje mnenje Skupnosti občin Slovenije: “Mnogo občin v okviru svojih proračunskih zmožnosti skuša zajeziti cene storitev, ki jih plačujejo občanke in občani, in storitve subvencionira iz občinskega proračuna, zlasti z ozirom na trenutno splošno draginjo, ki močno vpliva na izdatke gospodinjstev.” A to povečuje pritisk na dvig povprečnin, financiranih iz dohodnine, ki jo plačujemo državljani.

Ali kot povedo na občini Bohinj: “Občina lahko s subvencioniranjem gospodarske javne infrastrukture do določene mere uravnava ceno tovrstnih storitev gospodinjstvom. (…) Dolgoročno pa je dejstvo, da občine dobivamo sredstva iz dohodnine oziroma je izračunana primerna poraba vsake občine tudi za tovrstne naloge. Zato višji stroški za izvajanje zakonskih nalog občin posledično pomenijo tudi potrebo po dvigu povprečnine.”

Omenimo še primer domov za ostarele: tem je vlada prepovedala dvigovanje oskrbnin za več kot 4,5 odstotka. A regulacija se konča spomladi. Dejstvo pa je, da so višje cene energentov, živil, materialov in tudi delovne sile. Tudi tu je glede na dosedanje ravnanje vlade pričakovati, da bo strošek nosil proračun.

Bohinjsko jezero

3. Porušena plačna razmerja

Sindikalist Rožič ocenjuje, da je po novem 100 tisoč zaposlenih pod zakonsko določeno minimalno plačo – kar pomeni, da jim delodajalci doplačujejo razliko. To ima med drugim pomemben psihološki učinek. Čeprav jim delodajalci morajo izplačati najmanj minimalno plačo (plus vse dodatke), smo v zadnjih mesecih slišali veliko zgodb delavcev, ki so izpostavljali dejstvo, da je njihova osnovna plača pod (sicer administrativno določeno) minimalno. Omenimo samo primere delavcev iz UKC Ljubljana, trgovske verige Tuš, Pošte Slovenije.

Dvig minimalne plače obenem povečuje uravnilovko. “Dvigovanje minimalne plače je lahko prispevalo k majhnim neenakostim v plačah in nizki stopnji tveganja revščine delovno aktivnih, a je pripeljalo do enega najvišjih razmerij med minimalno in povprečno plačo med državami,” v zadnjem poročilu o razvoju ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize (Umar). Povprečna plača je bila leta 2009 2,4-krat višja od minimalne, lani le še 1,9-krat, zdaj bo le še 1,7-krat.

Na to opozorijo v Mercatorju: “Dvig minimalne plače seveda vpliva na zviševanje stroška dela, vendar ne zgolj zaradi dviga minimalne plače, temveč tudi zaradi uravnilovke, ki jo povzroči, kar seveda pomeni tudi pritisk na vse ostale plače zaposlenih.”

Profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani Polona Domadenik Muren je ta teden v pogovoru za Radio Slovenija porušena plačna razmerja ponazorila z navedbo, da bo imel po dvigu fakultetni asistent z magisterijem le za 185 evrov neto višjo plačo od minimalne.

Da je to težava, opozarja tudi Umar: “To je lahko za nekatere skupine nespodbudno in povzroča težave tudi pri ustreznem nagrajevanju nekaterih nizko izobraženih kadrov, na primer v dejavnostih javnih storitev,” ugotavlja vladni urad.

4. Konkurenčnost in delovna mesta v industriji

Del slovenske industrije ima precej nizko dodano vrednost. Ko se poteguje za nove posle, pa pomemben element predstavlja cena – in praviloma je pomemben delež te tudi strošek dela. Poviševanje stroška dela lahko za ta podjetja, denimo nekatere dobavitelje v avtomobilski industriji, kjer je močna konkurenca, pomeni izgubo konkurenčnosti, izgubo poslov.

Na to Slovenijo opozarja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Če hitri dvigi minimalne plače na eni strani povečujejo dohodke najslabše plačanih, prav zanje prinašajo tudi največje tveganje, menijo, saj “zmanjšujejo število ustvarjenih delovnih mest za manj usposobljeno delovno silo”. S tega vidika je po mnenju OECD pomembno, da dvigovanje višine minimalne plače spremlja skrb za izboljšanje kompetenc teh zaposlenih.

POS20160203_BOR2636
Borut Živulović/BOBO

5. Težje do kredita

Sprememba minimalne plače vpliva na kreditno sposobnost komitentov slovenskih bank, saj mora posamezniku, potem ko poplača mesečni obrok kredita, ostati 76 odstotkov minimalne plače.

Trenutna minimalna plača znaša 1.074,43 evra, kar pomeni, da mora kreditojemalcu po plačanem mesečnem obroku kredita ostati še 816,57 evra. Po novem mu bo moralo ostati 914 evrov. Zahtevani ostanek po plačilu mesečnega obroka je še višji za tiste, ki imajo otroke. Par z enim otrokom mora po plačilu mesečnega obroka kredita imeti na računu še dodatnih 248,92 evra, skupno torej 1.163 evrov.

Preberite še: Prejemki večji, kreditna sposobnost manjša: koliko mora zdaj ostati na računu?

6. Upravičenost do transferjev

Plače bodo prvič višje v februarju, prejemniki, ki prejemajo na primer denarno socialno pomoč, pa morajo to sporočiti centru za socialno delo, da jim znova odmeri upravičenost. To pomeni, da dvig minimalne plače lahko vpliva na druge prejemke družine, v kateri je delovno aktivna oseba, ki prejema minimalno plačo.

Prihodnje leto bo dvig minimalne plače vplival tudi na odmero socialnih transferjev, kot so otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane – če se meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do takrat ne premaknejo.

7. Višji prispevki za espeje

Prispevki za espeje so vezani na povprečno plačo: najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene je 60 odstotkov povprečne plače. Minimalni mesečni prispevki so trenutno 451,41 evra (za primerjavo: leta 2011 so bili 285 evrov).

Kolikšni bodo v letošnjem letu, še ni jasno, saj bo povprečna plača za leto 2022 znana februarja. Ker je vsaj do oktobra rasla, pa lahko z visoko stopnjo gotovosti napovemo, da bodo prispevki višji.

Dvig minimalne plače bo spet dvignil povprečje, kar pomeni, da se rast višine prispevkov obeta tudi za prihodnje leto.

Preberite še: Kako drago bo leto 2023 v Sloveniji?

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar