Menu Item
Potem ko je Rezarjeva preiskovalna komisija ob obstrukciji opozicije v vmesno poročilo zapisala, da premier Robert Golob ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov ter da so bile izjave bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. šefa policije Boštjana Lindava neresnične, je članica komisije iz vrst NSi Vida Čadonič Špelič pripravila ločeno mnenje. Ugotovitve v poročilu so povsem nedokazane, z njimi se poskuša zgolj oprati ime predsednika vlade, je navedla.
Parlamentarna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je prejšnji teden potrdila vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov. Zanj so glasovali le člani iz koalicijskih strank, medtem ko so predstavniki opozicijskih SDS in NSi sejo protestno zapustili. Izpostavili so, da v eni uri, za kolikor je bil predsednik komisije Aleš Rezar (Gibanje Svoboda) pripravljen prekiniti sejo, vmesnega poročila ne morejo preučiti, in napovedali pripravo ločenih mnenj. Poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič je preiskovalni komisiji ločeno mnenje danes že posredovala.
Razlog, da se je Rezarjeva komisija lotila preiskovanja domnevnega vmešavanja politike v aretacijo ruskih vohunov, so bile navedbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in bivšega v. d. šefa policije Boštjana Lindava na zaprtem del seje oktobra lani. Po njunih besedah naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na direktorja Sove Joška Kadivnika, da so aretacijo ruskih vohunov z 28. novembra 2022 prestavili na 5. december 2022. Motiv za prestavitev naj bi bil, da bi aretacija 28. novembra zasenčila za vladajoče uspešen rezultat treh referendumov, ki so bili izpeljani dan prej.
Kot smo poročali na N1, je preiskovalna komisija izjave Bobnar in Lindava v vmesnem poročilu ocenila kot neresnične. Poudarila je, da je direktor Sove Kadivnik premierja Goloba z operativno akcijo ruskih obveščevalcev ustno seznanil 8. novembra 2022, vendar mu datuma aretacije in detajlov operacije ni razkril. Naslednjič pa je bil, tako je zapisano v poročilu, predsednik vlade o ruskih vohunih obveščen 6. decembra 2022, torej dan po njuni aretaciji, ko je Sova posebno obvestilo posredovala celotnemu političnemu vrhu. Po navedbah preiskovalne komisije ne obstaja nobena “dokumentacijska sled”, da bi premier in direktor Sove med omenjenima datumoma na to temo karkoli komunicirala, torej predsednik vlade tudi ni mogel izvajati političnih pritiskov in je “izjava Bobnar in Lindava neresnična”.
Čadonič Špelič: Da premier in šef Sove nista komunicirala, ni z ničimer podkrepljeno
Čadonič Špelič meni drugače. V ločenem mnenju je zapisala, da ugotovitev preiskovalne komisije, da premier in šef Sove skoraj mesec dni nista komunicirala, “ni z ničimer podkrepljena”, trditev, da predsednik vlade ni vedel za datum aretacije, pa da “ni dokazana”. Kot nedokazano je ocenila tudi ugotovitev preiskovalne komisije, da je izjava Bobnar in Lindava neresnična.
“Direktor Sove je neposredno podrejen predsedniku vlade, njuna komunikacija je nekaj običajnega in poteka predvsem ustno. Zato neobstoj pisne dokumentacije ni zadosten dokaz za ugotavljanje dejanskega stanja. Drugi ustrezni dokazi, vključno z zaslišanjem predsednika vlade, pa niso bili izvedeni,” je navedla poslanka NSi. Po njeni oceni bi morala, da bi bilo poročilo verodostojno, “pred komisijo pričati oseba, ki je v središču vseh preiskovalnih okoliščin, to je predsednik vlade”. A, tako Vida Čadonič Špelič, do tega pričanja kljub številnim pozivom članov komisije iz vrst opozicije nikakor ne pride oziroma se “predsednik vlade že skoraj leto in pol skriva in izmika zaslišanju pred preiskovalno komisijo”.
Zaustavila se je tudi pri navedbah v vmesnem poročilu, da je bilo pri izvedbi operativne akcije ključno sodelovanje Sove s tujo partnersko agencijo. “Opozarjamo, da je povsem nemogoče, da bi predsednik vlade politično kakorkoli lahko vplival na to, da bi tuja partnerska agencija spreminjala načrt operativne izvedbe akcije,” je zapisano v poročilu.
Poslanka NSi pa predvideva, da je imela odločilno vlogo pri izvedbi aretacij ruskih vohunov Sova, na katero bi premier lahko vplival, tuje agencije pa naj bi zgolj sledile odločitvi slovenske agencije.
“Izpisek klicev iz telefona ne more biti verodostojen dokaz”
V vmesnem poročilu so tudi izpostavljene besede Bobnar in Lindava, da je 28. novembra 2022 takratni v. d. generalnega direktorja policije poklical direktorja Sove in ga vprašal, zakaj aretacija ni bila izvedena. Sodeč po Lindavovem pričanju, naj bi mu Kadivnik odgovoril, da je prestavitev aretacije sugeriral predsednik vlade. A je po navedbah v poročilu direktor Sove na zaslišanju pred preiskovalno komisijo pokazal izpisek klicev s svojega telefona, iz katerega je razvidno, da 28. novembra ni imel nobenega razgovora z Lindavom – pogovarjala sta se tri dni prej, torej 25. novembra 2022.
“Izpisek klicev s telefona ne more biti verodostojen dokaz, da določen pogovor preko telekomunikacijske naprave ni bil opravljen. Zabeležko klica lahko na svojem telefonu enostavno izbriše vsak sam,” je v ločenem mnenju navedla Čadonič Špelič. Ob tem je poudarila, da Kadivnik ni pokazal “uradnega izpiska seznama telefonskih klicev telefonskega operaterja”.
Preiskovalna komisija je tudi izpostavila, da datum aretacije ni bil nikoli zamenjan in da je bil 28. november 2022 v akcijskem načrtu Sove zapisan le kot orientacijski dan predvidene aretacije. Vendar pa je bil cilj, da je aretacija izvedena v trenutku, ko oba ruska obveščevalca komunicirata s svojim obveščevalnim centrom, ko uporabljata vso metodologijo in tehniko za poročanje in ne moreta prikriti ali uničiti dokazov in tehnike; ti pogoji pa da so bili izpolnjeni teden dni kasneje. To je, kot je zapisano v vmesnem poročilu, potrdil tudi direktor NPU Darko Muženič. Kot razlog, da ni bilo soočenja Kadivnika in Muženiča, kar je zaradi domnevnih neskladij med njunima izjavama predlagala komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), pa so parlamentarni preiskovalci iz vrst koalicije navedli nepripravljenost Knovsa, da preiskovalni komisiji posreduje zahtevano dokumentacijo.
Čadonič Špelič tudi tem navedbam ugovarja – po njenem mnenju bi lahko komisija soočenje vseeno opravila. Ob tem pa je ocenila, da je Joško Kadivnik “okužena priča”, saj mu je bivši predsednik preiskovalne komisije Miha Lamut še pred pričanjem “omogočil vpogled v zapisnik zaslišanj Bobnar in Lindava ter mu omogočil, da je svoje pričanje lahko prilagodil”.
“Prav tako obstaja utemeljen sum, da je Darko Muženič neverodostojna priča, saj je v svojem pričanju navedel, da je bil na mesto direktorja NPU vrnjen na podlagi odločitve sodišča, kasneje pa se je izkazalo, da je bila podlaga za to sodna poravnava, ki jo je sam predlagal,” je dodala Čadonič Špelič.
“Bobnar in Lindav ne moreta biti odgovorna za razkritje”
Odzvala se je tudi na obtožbe preiskovalne komisije, da sta Bobnar in Lindav s pričanjem o prestavitvi aretacije z enega ponedeljka na drugega ruskim obveščevalnim službam razkrila, da je Sova prepoznala vzorec komuniciranja med ruskima vohunoma in njunim obveščevalnim centrom, kar je po vsej verjetnosti pripeljalo do spremembe vzorca komuniciranja ruskih obveščevalcev. “Bobnar in Lindav sta po previdnostnem načelu zahtevala zaprtje seje preiskovalne komisije. Torej sta za zagotavljanje tajnosti naredila vse, kar je bilo v njuni moči, in nikakor ne moreta biti odgovorna za razkritje teh podatkov javnosti,” je zapisala poslanka NSi.
Poslance je pozvala, naj zavrnejo sklepe, ki jim jih predlaga Rezarjeva preiskovalna komisija in so po oceni Čadonič Špelič “povsem neutemeljeni”. Kot smo poročali na N1, gre za štiri sklepe. Po prvem naj državni zbor ugotovi, da so premier Golob, direktor Sove Kadivnik, direktor NPU Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih ilegalcev in z izgonom ruskega diplomata ravnali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno.
Drugi predlog sklepa se glasi, da sta želela Bobnar in Lindav z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev oslabiti zaupanje v delovanje nosilcev javnih funkcij ter nosilcev obveščevalnih in varnostnih nalog, s tem pa sta “postavila osebne politične in karierne interese pred nacionalne interese javne varnosti Republike Slovenije”.
Preiskovalna komisija državnemu zboru še predlaga, naj ji naloži, da Boštjana Lindava zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Prav tako pa naj poslanci Rezarjevi preiskovalni komisiji naložijo, da se “zaradi utemeljenega dvoma o zanesljivosti in lojalnosti Tatjane Bobnar za varno obravnavanje tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov, ki se nanašajo na javno varnost oziroma obveščevalno in varnostno dejavnost države”, obrne na organ, pristojen za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov.
Predsednik komisije Rezar se je že odzval na navedbe Čadonič Špelič
Na navedbe Vide Čadonič Špelič se je že odzval predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar. Kot je dejal, je komisija dokazala, da za dve zadevi, ki ju je na pričanju izpostavil nekdanji v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, manjka “komunikacijska sled”. Tako po Rezarjevih besedah ne držijo navedbe Lindava, da je 28. novembra 2022 klical direktorja Sove Joška Kadivnika in ga vprašal, zakaj tega dne ni bila izvedena aretacija ruskih vohunov, saj je bil Lindav z dnevom aretacije seznanjen že tri dni prej.
Prav tako Rezar vztraja, da je bil premier Robert Golob o tem, da sta na slovenskem ozemlju ruska vohuna, obveščen 8. novembra, z operativnimi postopki in datumom aretacije pa šele dan po njej. Motiv – torej da naj bi do prestavitve aretacije ruskih vohunov prišlo zaradi referendumov – pa predsednik preiskovalne komisije ocenjuje kot nesmiseln.
“Poslanki Čadonič Špelič predlagam, da ne opleta z navedbami, kaj je dokaz in kaj ni, saj je vsebinska razprava o ugotovitvah preiskovalne komisije ni zanimala in je ločeno mnenje napovedala, še preden je prebrala vmesno poročilo,” je izpostavil Rezar. In poslanko NSi obtožil, da skuša “na podlagi krive izpovedbe Boštjana Lindava diskreditirati preiskovalno komisijo in oblatiti dobro ime predsednika vlade”. “Tega pa ne bom dovoljeval, nenazadnje je takšna diskreditacija tudi kaznivo dejanje,” je še dodal Rezar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje