Menu ItemStranka SDS je do srede zbrala 47.584 od potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Podpise bo v državni zbor vložila v prihodnjih dneh. Po besedah poslanca SDS Zvoneta Černača referendum ne bo pomemben samo zaradi odprave "škodljivega zakona", ampak bo glas proti tudi glas proti trenutni vladi. Njen podpredsednik Matej Arčon meni, da je referendum manipulacija volivcev in uperjen proti kulturi.
Stranka SDS je do srede zbrala 47.584 od potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.
“Referendum ne bo pomemben samo zaradi odprave tega škodljivega zakona, pač pa bo glas proti tudi glas proti trenutni oblastni kliki s predsednikom vlade Golobom na čelu, ki dokazano laže in manipulira ter dela v škodo ljudi,” je na novinarski konferenci povedal poslanec SDS Zvone Černač.
Po njegovih besedah zakon, ki ga je državni zbor sprejel konec januarja, “dodeljuje pokojnine med 2.000 in 3.200 evri na področju umetnosti posameznim privilegirancem, med njimi žal tudi takim, ki so sramota za slovensko kulturo in umetnost, in nekaterim, ki se iz slovenske kulture in umetnosti celo norčujejo, pa so za to po tej zakonu še nagrajeni z izjemnimi pokojninami”.
“France Prešeren se verjetno obrača v grobu, ko vidi, komu vse so bile nagrade z njegovim imenom v preteklosti podeljene, zdaj pa naj bi bili nekateri od njih deležni še dodatnih privilegijev v obliki privilegiranih pokojnin,” je še dejal Černač.
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje, nadomestil pa bi veljavni zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam s posebnimi zaslugami, za katerega je računsko sodišče že leta 2009 ugotovilo, da je pomanjkljiv, saj nima natančno določenih kriterijev in meril za podeljevanje izjemnih pokojnin. Zakon med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.
V SDS so o zakonu predhodno dejali, da niso jasno določena merila, po katerih se bodo dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke podeljevali, ter da dodatek pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev. Vztrajajo tudi, da bi morala vlada najprej pripraviti pokojninsko reformo, ki bi izboljšala položaj vseh starejših.
Sredstva, ki jih bo država namenila za dodatke, bi morali po mnenju največje opozicijske stranke porabiti za dvig pokojnin vseh upokojencev ali za izboljšanje socialne varnosti tistih, ki živijo na robu revščine. Vladi pod vodstvom premierja Roberta Goloba tudi očitajo, da je zakon sprejela brez širše javne razprave in brez ustrezne analize finančnih posledic.
Referendum podpirajo tudi v NSi, medtem ko mu koalicija ostro nasprotuje.
Da ne bi dosegli kvoruma, jih ne skrbi
Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov, ki se izteče v sredo, ima sicer pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Kdaj bodo to storili, Černač danes ni razkril, je pa zatrdil, da se bodo držali zakonsko določenih rokov in podpise v DZ vložili v prihodnjih dneh. Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.
Tudi tega, za kateri datum referendumskega glasovanja se bodo zavzeli, Černač danes ni komentiral. Kot je dejal, to določajo akti, je pa kot smiselno ocenil, da se referendum izvede čim prej, saj je “vsako odlaganje nepotrebno”.
Poudaril je, da jih ne skrbi, da ne bi dosegli kvoruma. Po zakonskih določbah, ki veljajo od ustavnih sprememb leta 2013, je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. “Vidim, da nam bo koalicija pri tem pomagala, tako da se kvoruma ne bojimo,” je komentiral Černač.
Optimističen je, da bodo z zakonodajnim referendumom uspešni. Če bo temu res tako, bo sicer v veljavi ostala zakonodaja iz leta 1974, za katero pa po Černačevih besedah pričakujejo, da jo bo koalicija razveljavila v okviru predvidenih sprememb pokojninske zakonodaje.
V opozicijski NSi ocenjujejo, da bo referendum uspešen, “ker bodo ljudje izrazili svojo voljo”, je danes povedal poslanec NSi Aleksander Reberšek. Na novinarskikonferenci je poslanec tudi izpostavil, da bi bilo treba najprej poskrbeti za starostne in invalidske pokojnine, nato pa bi se lahko pogovarjali o “dodatkih k drugim pokojninam”.
Glede datuma referendumskega glasovanja pa sami meni, naj bo ta čim prej. “Verjamemo, da bomo ta referendum tudi dobili, ker bodo ljudje izrazili svojo voljo,” je dejal. Četudi NSi ni med pobudnicami referenduma, pa so njeni vidnejši člani v preteklih tednih pozivali k oddaji podpisa za razpis referenduma.
Arčon: Uperjen proti kulturi, manipulacija volivcev
Podpredsednik vlade Matej Arčon je spomnil, da bo v primeru, da nov zakon ne bo stopil v veljavo, v veljavi ostal zakon iz 70. let prejšnjega stoletja. Nov zakon pa bi natančneje določil pogoje za podeljevanje dodatkov, je spomnil.
Dejal je, da je referendum uperjen proti kulturi. Kot je dodal, pa je takšen referendum tudi podcenjujoč do vseh kulturnikov, ki so si z življenjskim delom prislužili nagrado in so na podlagi te upravičeni do dodatka k pokojnini, ko se dejansko upokojijo. “Če pogledamo in primerjamo s športom, nagrajenci s področja kulture dobivajo bistveno manj kot zaslužni športniki za njihova dela,” je komentiral.
Podpredsednik vlade in podpredsednik največje vladne stranke Gibanje Svoboda Arčon tako ocenjuje, da v primeru padca zakona na referendumu to ne bi rešilo ničesar. “Gre za manipulacijo volivcev, ne rešuje nič, ne odpravlja nič, ohranja stari zakon, ukinja novega,” meni.
Po njegovih besedah pa se bodo v Svobodi vključili v referendumsko kampanjo, ker se zavedajo odgovornosti, da “državljanom povemo, zakaj jih določena stranka želi spraviti na referendum”.
Gospodarski minister in prvak SD Matjaž Han je v odzivu na zbrane podpise dejal, je to pričakoval. Podpisi bodo zdaj romali v DZ, postopki se bodo izpeljali, stranke se bodo podale v kampanjo in “referendum bo šel svojo pot”, je komentiral Han.
Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje