Menu Item
Sindikati si ob menjavi vlade želijo obnovitve socialnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci, ki je vse od maja lani zamrznjen. "Prepričana sem, da bo za koalicijo, ki se nakazuje, to visoko na listi prioritet," pravi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Obenem napoveduje, da bodo sindikati v turbulentnih časih, ki prihajajo, poudarek dajali predvsem varnosti zaposlitev.
Ekonomsko-socialni svet je telo, sestavljeno iz predstavnikov vsakokratne vlade, sindikatov in delodajalcev, ki presoja zakonske predloge ministrstev, preden jih ta pošljejo v nadaljnjo obravnavo v državni zbor (DZ). A potem ko je vlada Janeza Janše več predlogov poslala neposredno v DZ (torej brez obravnave v okviru ESS), so sindikalne centrale maja lani prekinile socialni dialog. Vlada je po njihovem kršila pravila o delovanju ESS in tudi pogodbo.
“Iz meseca v mesec je bilo vse bolj jasno, da je ESS za vlado ovira in izgubljanje časa. Zakoni so leteli direktno v državni zbor, sindikati pa kot da ne obstajamo,” opisuje predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. “Nikdar prej se ni zgodilo, da bi vlada zaprla vrata in se prenehala odzivati na socialni dialog.”
Po včerajšnji zmagi Gibanja Svoboda na državnozborskih volitvah pričakuje, da se bo to spremenilo. “Prepričana sem, da bo za koalicijo, ki se nakazuje, obnovitev dialoga visoko na listi prioritet.”
Povrniti zaupanje
Jerkič upa, da bodo delavci in njihove pravice v ospredju. Na vprašanje, kakšne bodo prioritete sindikatov v pogovorih z novo vlado, odgovarja, da bo ena ključnih prioritet v času, ko se vse več govori o prihajajočih izzivih za gospodarstvo, varnost zaposlitve. “Brezposelnost se je v zadnjih letih sicer drastično zmanjšala, a presojati moramo tudi kakovost zaposlitev. Dokler gre gospodarstvu dobro, so ta delovna mesta trdna, za bolj turbulentne čase pa moramo imeti postavljene lovilne mreže. Da ljudje ne morejo kar tako izgubiti zaposlitve, da poskrbimo, da se delavci izobražujejo, saj lahko tako hitreje menjajo zaposlitev.”
Posebno pozornost po njenem zaslužijo tako imenovani platformni delavci, na primer družbe za dostavo prehrane Wolt. “V vsaj treh državah Evropske unije (EU) so tovrstne zaposlitve že izenačili z rednim delovnim razmerjem. S tem so delavci na primer dobili pravico do bolniške. Pri nas tega ni, tveganja prevzame delavec, pa naj bo to s. p., študent, honorarec. Gre za premalo plačana in občasna dela, ki jih nekateri resda opravljajo na lastno željo, drugi pa ne.”
Aktualne teme so še socialne pravice delavcev, ukrajinska vojna, energetska in zdravstvena kriza, pogajanja v javnem sektorju. “Morda je čas za nov socialni sporazum, v katerem bi določili smer, kam gremo,” meni sogovornica in opozori še na neurejeno področje poklicnih bolezni. Najtežja naloga pa bo po mnenju Lidije Jerkič povrniti zaupanje. “Verjamem, da se bo nov sklic parlamenta zavedal, da države nimajo v lasti, ampak v upravljanju. To, česar se zadnja vlada ni zavedala.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje