Čakalne dobe za ortodontski pregled izjemno dolge, a ne zato, ker bi ortodontov primanjkovalo

Čakalna doba za prvi ortodontski pregled je izjemno dolga, celo več kot pet let. Težava ni v pomanjkanju kadra, pravijo pri zdravniški zbornici, saj da je ortodontov dovolj. Problem pa je, da starši zaradi dolgih čakalnih dob pritiskajo na zobozdravnike, naj čim prej izdajo napotnico, tudi če otrok ortodonta ne potrebuje.

Vse več pacientov odhaja k ortodontom na Hrvaško, za kar plačuje slovenska zdravstvena blagajna. Namesto da bi, kot pravijo slovenski zobozdravniki, raje financirala več ortodontov doma.

Več kot pet let

Po podatkih o čakalnih dobah, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je čakalna doba za prvi ortodontski pregled izjemno dolga.

Na prvi pregled se z napotnico hitro čaka v povprečju 1.949 dni, z napotnico redno pa 2.166 dni. Pri ortodontu, ki ima najkrajšo čakalno dobo z napotnico hitro, se čaka 1.165 dni, z napotnico redno pa 1.501 dan.

Čakalne dobe za ortodontijo so se v zadnjih letih še precej podaljšale. Leta 2018 – od takrat so zbrani primerljivi podatki – se je z napotnico hitro čakalo 263 dni, redno pa 491 dni.

Napotnica zelo hitro, ki leta 2018 še ni obstajala, naj bi sicer omogočila obravnavo resnih stanj v največ 14 dneh. Za napotnico zelo hitro se po teh podatkih povprečno čaka 458 dni. Je pa po podatkih NIJZ o čakalnih dobah pri posameznih izvajalcih okrog 15 ortodontov, ki paciente z napotnico zelo hitro sprejmejo v predvidenem času, torej v manj kot dveh tednih.

Zdravniška zbornica: ortodontov je dovolj

Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji aktivnih 97 specialistov ortodontov, od tega jih 77 deluje v javni mreži, 20 pa je čistih zasebnikov. V javnem zdravstvu 29 ortodontov dela v zdravstvenih domovih, 12 v bolnišnicah, 36 pa pri koncesionarjih. Še deset je specializantov.

Težava ni v pomanjkanju kadra, pravijo pri zdravniški zbornici, ki jo vodi Bojana Beović. "V Sloveniji je dovolj specialistov ortodontije, saj jih že kar 20 deluje izključno samoplačniško. Vendar pa ni dovolj javnih programov ali razpisanih koncesij, ki bi jim omogočili delo v javni mreži. Razpisi javnih programov s strani ministrstva za zdravje (MZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so redki in ne sledijo dejanskim potrebam prebivalstva," opozarjajo pri zbornici.

K ortodontu zaradi pritiska staršev

Med sistemskimi vzroki za dolge čakalne dobe poleg premalo razpisanih javnih programov, v katere bi pritegnili ortodonte, ki zdaj delajo kot zasebniki, v zbornici izpostavljajo tudi neutemeljeno izdajanje napotnic šolskih zobozdravnikov.

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da dobi zobni aparat na napotnico otrok, ki ima srednjo, težko ali zelo težko zobno čeljustno deformacijo. Ta se ocenjuje s t. i. Eismann-Farčnikovim indeksom, ki razvršča ortodontske nepravilnosti glede na njihovo resnost in vpliv na zdravje, ne zgolj na estetiko. Otroku pripada aparat, če po omenjenem indeksu doseže vsaj 15 točk. Če otrok nima dovolj velike nepravilnosti, mu ZZZS ne krije ortodontskega zdravljenja.

"Približno tretjina napotnic je izdanih prehitro ali celo brez prave indikacije, na željo staršev," pravijo na zbornici. Pomanjkanje enotnega ovrednotenja ortodontskih nepravilnosti je po njihovem prepričanju eden od razlogov za dolge čakalne dobe.

Poleg zadostnega števila točk je pogoj, da ortodontsko zdravljenje krije ZZZS, tudi starost. Pravico, ki vključuje izdelavo ustreznega ortodontskega aparata, imajo pacienti do 18. leta, po tej starosti pa v primeru, če je bila potreba po zdravljenju ugotovljena vsaj dve leti prej, torej do pacientovega 16. rojstnega dne.

Zaradi večletnih čakalnih dob nekateri starši še toliko bolj pritiskajo na šolske zobozdravnike, naj izdajo napotnico za ortodonta, da bi njihovi otroci pravočasno prišli do zdravljenja – čeprav ga morda sploh ne potrebujejo.

Da bi rešili ta problem, zdravniška zbornica med drugim izobražuje šolske zobozdravnike o tem, kako objektivno oceniti stanje v ustih pacienta in izdati napotnico le, kadar je to potrebno. A za skrajšanje čakalnih dob zgolj ta ukrep ne bo zadostoval, so prepričani.

K ortodontu na Hrvaško

"Pogled na čakalne dobe pri ortodontih v Sloveniji je za številne starše naravnost šokanten, saj se čakalne dobe daljšajo iz leta v leto. Če vam je tega dovolj in bi radi otroku zagotovili hitrejšo pot do ortodonta na napotnico, ukrepajte že danes," piše v oglasu agencije, ki organizira ortodontsko zdravljenje slovenskih pacientov na Hrvaškem.

Teh je iz leta v leto več. Evropska direktiva namreč določa, da lahko pacient v primeru, da doma ne dobi zdravljenja v medicinsko upravičenem roku, to opravi v drugi državi članici in dobi povrnjene stroške.

Na zdravniški zbornici izpostavljajo, da je vse več posredniških podjetij, ki za paciente uredijo vso potrebno dokumentacijo in najdejo določenega specialista v tujini, večinoma na Hrvaškem. Pri tem pa se pojavlja tudi več "zavajajočega, neprimernega in agresivnega oglaševanja zdravstvene dejavnosti tujcev v vseh vrstah medijev", so še izpostavili na zbornici in opozorili na dvojna merila, saj so slovenski izvajalci omejeni z zakonom o oglaševanju in kodeksom medicinske etike.

Sredstva, ki jih ZZZS izplačuje za povračila za ortodontsko zdravljenje v tujini, večinoma na Hrvaškem, se skokovito povečujejo. Leta 2019 jih je bilo za manj kot 100 tisoč evrov, lani pa že za več kot 1,5 milijona evrov.

"V Sloveniji je bilo v letu 2024 opravljenih 241.724 ortodontskih obravnav na račun ZZZS, medtem ko smo prejeli 1.023 vlog za povračilo stroškov na podlagi evropske direktive," so navedli pri ZZZS. Ortodontom čez mejo je slovenska zavarovalnica plačala 4 odstotke vseh sredstev, ki jih ZZZS namenja za financiranje ortodontije v Sloveniji, teh je bilo v letu 2024 skupaj za 26,3 milijona evrov.

Na zdravniški zbornici so izračunali, da je ZZZS med letoma 2018 in 2024 za ortodontsko zdravljenje v tujini na osnovi vlog staršev povrnil sredstva v višini več kot petih programov ortodontije, "ki bi jih lahko izvedli novi domači izvajalci".

"Ti (tuji) specialisti so zasebni izvajalci, posredniška podjetja si za posredovanje zaračunavajo provizijo, medtem ko se pri zasebnih ortodontih v Sloveniji zavarovanci ne morejo zdraviti na napotnico oziroma ZZZS ne povrne stroška zdravljenja tako kot v tujini," pravijo v zbornici, kjer si želijo spremembe zakonodaje, ki bi to omogočala.

Kot rečeno, je 20 ortodontov v Sloveniji čistih zasebnikov, ki bi, pravi zbornica, prišli delat v javno zdravstvo, če bi ministrstvo za zdravje razpisalo dovolj javnih programov ali koncesij, poskrbelo za manj nepotrebnih administrativnih obremenitev ter vključevanje novih materialov in sodobnih tehnologij na področju ortodontije.

Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, odgovarjajo, da so razpis za podelitev koncesij za področje čeljustne in zobne ortopedije nazadnje izvedli v letu 2025, in sicer za 1,3 programa v osrednjeslovenski in en program v gorenjski regiji, pri čemer je šlo v obeh primerih za obvezen prevzem zavarovancev, kar pomeni, da je en ortodont nadomestil drugega, ki je odšel v pokoj ali na drugo delovno mesto.

"Vsekakor načrtujemo razpise koncesij," so dodali na ministrstvu, kjer so bili obveščeni, da določeni javni zdravstveni zavodi, med njimi ljubljanski in žalski zdravstveni dom, ne morejo več zagotavljati ortodontskih programov čeljustne in zobne ortopedije.

Da bi skrajšali čakalne dobe, je MZ spremenilo način financiranja ortodontije in ga plačuje po realizaciji, "kar izvajalcem omogoča, da lahko opravijo večji obseg programa", so še navedli in dodali, da so sprejeli tudi ukrepe za povečanje števila specialistov, pri čemer je največja ovira omejeno število mentorjev.

Vključevanje zasebnikov bi dodatno oslabilo javno mrežo

Niso pa na MZ naklonjeni ideji zdravniške zbornice, da bi iz javne zdravstvene blagajne plačevali zasebne ortodonte.

"Vključevanje specialistov ortodontije, ki delujejo izključno samoplačniško, bi pomenilo še dodatno slabitev javne mreže, saj bi se izvajalci oz. posamezniki, ki te storitve danes opravljajo znotraj javne mreže – bodisi v javnih zdravstvenih zavodih bodisi kot koncesionarji, zagotovo prilagodili sistemu in v takem primeru raje delali za svoj račun, saj to pomeni tudi izvzem iz vseh pravil, ki veljajo za javno mrežo, vključno s cenami," na pobudo odgovarjajo na ministrstvu za zdravje.

Kot pravijo, imajo namreč slovenski izvajalci izven javne mreže tržne cene, katerih le del naj bi ZZZS hipotetično povrnil. "S tem bi do storitev v javni mreži torej prišlo še manj pacientov, preostali pa bi morali za storitve doplačevati, saj bi bil krit le strošek do višine, ki jo prizna ZZZS. Zaradi zaščite uporabnikov pred nepotrebnimi doplačili tovrstni predlogi torej za MZ niso sprejemljivi," so še dodali na ministrstvu.