Menu ItemMinistrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je podrobneje predstavila ukrepe, s katerimi bi se lotili skrajševanja čakalnih dob. Med njimi je ukrep o sistemu naročanja pa tudi spremembe pri stopnjah nujnosti napotnic, saj da so zdajšnje tri izkazale kot neučinkovite. "Želimo zmanjšati število stopenj nujnosti. Kakšna bo dopustna doba čakanja po posameznih stopnjah, bomo strokovno še uskladili," je dejala. Po njenih besedah v Sloveniji okoli 20 odstotkov pacientov na naročeni termin ne pride.
Po tem, ko se je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel z ekipo včeraj ločeno sestala z direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov, je danes opravila sestanek tudi z vodstvi bolnišnic na terciarni ravni. Kot je po srečanju dejala Prevolnik Rupel, so opravili uvodne pogovore, predstavila jim je načrte dela ministrstva na treh področjih, in sicer čakalnih dob, neprekinjenega zdravstvenega varstva oziroma medicinske pomoči in problematike poslovanja javnih zavodov, prisluhnila pa je tudi pobudam in pričakovanjem z druge strani. Uvodnim srečanjem bodo po besedah Prevolnik Rupel sledili tudi sestanki po “bolj specifičnih področjih, saj je tematik veliko in jih je treba obravnavati ločeno”.
Ena glavnih problematik slovenskega zdravstva je zagotovo skrajševanje čakalnih vrst, saj kot je po sestankih povedala Prevolnik Rupel, v povprečju kar 20 odstotkov pacientov ne pride na naročeni termin. “Če bi ta termin lahko bolj zapolnili, bi se zagotovo dvignila produktivnost oziroma bi se čakalne dobe posledično skrajšale,” je dejala. V okviru tega ukrepa so na ministrstvu za zdravje zato pripravili protokol za urejanje čakalnih seznamov – od vstopne točke naročanja pa vse do opravičila, če naročeni pacient na rezerviran termin ne pride.
Protokol ne predvideva sankcij
Protokol so danes in v ponedeljek predstavili izvajalcem, delovna skupina naj bi ga potrdila do petka, nato pa ga bodo dali v javno razpravo. Od izvajalcev sicer na sestankih niso dobili večjih popravkov. Ministrica za zdravje je ob tem poudarila, da protokol za osebe, ki ne pridejo na naročeni termin, ne predvideva sankcij, temveč gre v smeri večjega sodelovanja s pacienti, njihovega izobraževanja in ozaveščanja.
“Paciente želimo najprej motivirati in jih ozaveščati, da če ne pridejo na določeni termin, da to pomeni, da je nekdo ta isti termin izgubil,” je dejala. Ker imajo čakalne vrste v Sloveniji dolgo brado, se Prevolnik Rupel zaveda, da kljub ukrepom ne bodo izginile čez noč. “Čakalne vrste ne bodo upadle v enem tednu po uvedbi ukrepov. Gre pa za postavitev sistema naročanja in optimizacije čakalnih dob,” je dodala.
Ukrep skrajševanja čakalnih vrst med drugim zadeva tudi stopnje nujnosti na napotnicah. Kot je povedal svetovalec v kabinetu ministrice Marko Ogorevc, bodo med ključnimi spremembami zmanjševanje števila stopenj nujnosti napotnic na dve in sistemska omejitev števila napotnic na eno. Ministrstvo za zdravje namreč želi zdajšnje tri stopnje (nujno, hitro in zelo hitro) spremeniti, saj da so se izkazale kot neučinkovite.
“Kako jim bomo spremenili, bomo videli skozi javno razpravo,” je po sestankih povedala ministrica Prevolnik Rupel in dodala, da se bodo o tem, kakšna bo dopustna meja čakanja pri posameznih stopnjah, strokovno še uskladili. Po včerajšnjem sestanku je direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre sicer že omenil razmislek o ukinitvi napotnice s stopnjo zelo hitro, ker se nujne storitve opravijo v urgentnih centrih ali urgentnih ambulantah, tako da bi ostali samo še stopnji nujnosti hitro in redno. Med predvidenimi spremembami je tudi nova metodologija za določanje okvirnih terminov, s poudarkom na obveščanju pacientov preko kratkih mobilnih sporočil, elektronske in navadne pošte.
Kako bi uredili sistem nujne medicinske pomoči?
Na sestankih so govorili tudi o prenovi sistema nujne medicinske pomoči (NMP). Načrti ministrstva gredo v smeri uvedbe srečevalnega sistema, kar pomeni, da bi se zdravniki na intervencije vozili v ločenih vozilih kot reševalci. Prav tako so že določeni kriteriji za vključitev zdravstvenega doma v sistem satelitskih urgentnih centrov, med njimi je Prevolnik Rupel izpostavila geografsko dostopnost, število prebivalcev in število intervencij. Kriterije trenutno izpolnjuje 15 zdravstvenih domov.
V naslednjem koraku bodo dokument v pregled posredovali zdravstvenemu svetu, kriterije za vključevanje zdravstvenih domov v sistem satelitskih urgentnih centrov pa je že potrdil strateški svet za zdravstvo, je pojasnila. Uvajanje satelitskih urgentnih centrov je po njenih besedah odvisno od dogovora stroke v določenem lokalnem okolju. Pri tem pa ministrstvo želi pomagati, zato je državni sekretar Denis Kordež že opravil nekatere lokalne obiske, denimo na Koroškem.
Pogovarjali so se tudi o poslovanju zdravstvenih zavodov v prvih devetih mesecih in pregledali napovedan poslovni rezultat do konca leta. Ministrica je danes dejala, da želi, da so zavodi vodeni avtonomno, zato bodo zavodi z izgubo razloge zanjo ugotovili sami, potem pa bodo sprejeli ukrepe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje