Vlada bo po koncu nadzora izvajanja novele zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi šla v izboljšave v tistih delih, kjer se bodo pokazale kot potrebne, je v današnjih odgovorih na poslanska vprašanja dejal predsednik vlade Robert Golob. Rešitve za ugotovljene težave bodo po Golobovih besedah iskali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Trenutno poteka aktiven nadzor izvajanja zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi. Ko bodo rezultati nadzora znani, bo vlada — na tistih področjih, kjer bo treba — zakon izboljšala, je predsednik vlade Robert Golob odgovoril na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS).
Kot je spomnil Golob, je bil zakon vložen v mandatu prejšnje vlade, vložen je bil tudi na ESS. Rešitve, ki so danes v tem zakonu, pa so v okviru ESS dobile soglasje.
To je bil eden redkih primerov, ko so se delojemalci in delodajalci strinjali o nečem. “Strinjali so se, da je treba zaradi zlorab, ki so se dogajale pri slabih delodajalcih, delavce zaščititi pred zlorabami in da je treba nad kršitelji uvesti dodatni nadzor. In to je bil namen novele tega zakona,” je dejal Golob.
Po potrditvi zakona v DZ je nastopilo šestmesečno prehodno obdobje do uveljavitve tega zakona, kot je izpostavil premier, pa so prve kritike začele prihajati šele tik pred uveljavitvijo zakona.
“Niso bile kritike lani, ko so bili vsi na enem mestu in kjer je bil čas za usklajevanje, niso bile kritike pred uveljavitvijo v DZ, niso bile kritike v petih mesecih potem prehodnega obdobja, ampak tik pred uveljavitvijo,” je poudaril.
Te kritike so po Golobovih besedah obenem temeljile na podlagi primerov, ki so bili obravnavani po prejšnjem zakonu. Teh kritik se tako po prepričanju premierja ne more obravnavati kot dobre osnove za ocenjevanje tega zakona.
“Tisto, kar lahko smatramo kot dobro osnovo, je delo, ki poteka zdaj, v katerem inšpekcije ne izdajajo nobenih kazni ali glob, ampak nadzirajo in svetujejo delodajalcem, kako pristopiti in kako uveljaviti ta zakon. In poudarjam, čisto možno je, da se bo izkazalo, da se na nekaterih področjih tega zakona na tak način ne da izvajati, temveč potrebuje prilagoditve,” je dejal predsednik vlade.
Z izsledki nadzora se bo seznanilo javnost in ESS, rešitve za morebitne izzive pri izvajanju zakona pa se bo iskalo skozi socialni dialog, je zagotovil Golob. Delojemalci in delodajalci bodo lahko o svoje izkušnje z uveljavitvijo tega zakona vladi predstavili na srečanju ESS, ki bo predvidoma januarja ali februarja.
“Vlada nima nobenega namena, da takrat, ko se najdejo rešitve, ki so v skupnem interesu, kakorkoli to zavira. Ravno obratno, pospeševali bomo ta dialog med njimi z enim samim namenom, da najdemo rešitev, ki bo najboljša za oboje,” je poudaril.
To usklajeno rešitev bodo nato po Golobovih posredovali v DZ.
Poslanec Janez Cigler Kralj (NSi) je v okviru poslanskega vprašanja premierju opozoril na poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki ugotavlja, da Slovenija ne izkorišča dovolj svojih potencialov za razvoj in višanje produktivnosti. V NSi so vladi očitali, da tudi z zakonom o evidentiranju delovnega časa zavira produktivnost, zato je poslanca zanimalo, ali nameravajo zakon odpraviti.
“Upam, da vsi razumemo, da med zakonom o evidentiranju, ki je stopil v veljavo pred enim tednom, in med poročilom o produktivnosti preteklih mesecev in let ne more biti kaj dosti povezave,” je dejal premier. Ob tem je spomnil, da so na vladi takoj, ko so zaznali, da obstaja dvom, ali se da zakon izvajati na način, ki ustreza cilju, napovedali trimesečno spremljanje izvajanja zakona.
Na pozive Cigler Kralja, da naj vlada zakon odpravi in ne čaka več mesecev, je Golob vztrajal pri čakanju na konec nadzora. “Zato, ker želimo poskrbeti za oba cilja: na eni strani, da evidentiranje tam, kjer ni potrebno in kjer je škodljivo, ustrezno prilagodimo, in na drugi strani, da se tam, kjer se pojavljajo kršitve, te preprečijo,” je pojasnil.
Glede aktivnosti vlade za zviševanje produktivnosti pa je Golob izpostavil vlaganja v znanost, raziskave, razvoj in inovacije. “Produktivnosti se ne dviguje z besedami, ampak s konkretnimi finančnimi vložki v znanje in to je to, kar počnemo,” je dejal.
Tako Lep Šimenko kot Cigler Kralj sta se strinjala, da naj DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovorih premierja na to temo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje