Menu Item
Sindikati so v petek odkorakali s sestanka socialnih partnerjev o evidentiranju delovnega časa. Občutek imajo, da je vlada bistveno bolj naklonjena delodajalcem, ki si želijo črtanja nedavno uvedenega štempljanja. Opozarjajo, da morajo biti spremembe zakona dogovorjene na Ekonomsko-socialnem svetu. V nasprotnem primeru napovedujejo vložitev tožbe na sodišče Evropske unije, kot eno od možnosti pa vidijo tudi zasutje delovne inšpekcije s primeri kršitev.
Sindikalna stran je petkov sestanek socialnih partnerjev o evidentiranju delovnega časa, ki ga je sklical minister za delo Luka Mesec, zapustila predčasno. Kot je pojasnila na današnji novinarski konferenci, imajo predstavniki zaposlenih občutek, da so v primerjavi z delodajalci v neenakem položaju. Ministru Mescu pa očitajo naklonjenost delodajalski strani.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je spomnila, da je bila novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Spremembe zakona pa so bile pripravljene brez posvetovanja s sindikati, po njeni oceni pa tudi mimo delovne inšpekcije.
Ključno je, da so sindikati in delodajalci v socialnem dialogu z vlado enaki, pa je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj. “Občutek imamo, da je delodajalska stran z ločenimi dogovori s predsednikom vlade Robertom Golobom v prednosti,” je rekel in poudaril, da so imeli tak občutek tudi na petkovem sestanku. Navedel je, da je na delodajalski strani mize sedel državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan. Tudi minister Mesec je, tako Štrukelj, izkazoval naklonjenost delodajalski strani.
“Za sindikate to ni sprejemljivo. Na pogajanjih nam ni uspelo vzpostaviti enakega položaja. Da bi zaščitili to pomembno enakost v socialnem dialogu, smo pogajanja zapustili.” Štrukelj je ocenil, da pri nas socialni dialog zamenjuje lobiranje. “Smo na točki preloma. Lahko bi se zgodila negativna menjava,” je dodal.
“To je primer, kako se ne vodi socialni dialog”
Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek pa je poudaril, da sindikalna stran ni videla pripomb, na katere se sklicuje ministrstvo, pa tudi, da ne poznajo mnenja inšpektorata, ki je ključen deležnik pri spreminjanju zakonodaje. Izpostavil je, da je Mesec socialnim partnerjem posredoval predlog zakonskih sprememb, a da je hkrati izpostavil, da imajo na ministrstvu pripravljenih več rešitev. “Po neformalnih informacijah na ministrstvu razmišljajo o spremembah, ki bi pomenile izničenje veljavnega zakona,” je rekel. Takšnega enostranskega vsiljevanja rešitev sindikati ne sprejemajo. “To je primer, kako se ne vodi socialni dialog. Ker je bila zadnja novela usklajena na ESS, pričakujemo, da bo tudi ta,” je dodal.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je spomnil, da je Mesec ob uveljavitvi zakona izpostavil, da zakon zasleduje cilj zaščite delavstva in preganjanja najhujših oblik kršitev. Takrat je ministrstvo zavrnilo očitke delodajalcev, da ta sprememba zakona pomeni dodatno birokracijo. “Za nas je izjemno pomembno, da ta zakon obstoji in da se tudi nadgradi,” je rekel. Zakon bi lahko bolj natančno določal izjeme in dajal inšpekciji vzvode za ustrezno sankcioniranje kršiteljev.
Podpredsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost Albert Pavlič pa je poudaril, da se kršitve delovnopravne zakonodaje kljub spremembam določil o štempljanju nadaljujejo in da se še vedno dela po domače. Izpostavil je, da zaposleni zakon večinsko podpirajo. “Občutek imamo, da imajo delodajalci dva ministra: za gospodarstvo in za delo,” je še dodal.
Sodna pot se je v preteklosti že izkazala za učinkovito
Če bodo spremembe zakona, ki bi odpravile obvezno evidentiranje delovnega časa, sindikati napovedujejo možnost vložitve tožbe na sodišče Evropske unije. Ob tem je Jerkič spomnila, da je novela nastala na podlagi novih pravil Evropske unije, ki nalagajo beleženje delovnega časa. Dodala je, da se je sodna pot v preteklosti že izkazala za učinkovito, in kot primer izpostavila pravilnik o poklicnih boleznih. “Ena od možnosti je tudi, da inšpekcijo za delo zasujemo s primeri kršitev zakona. Trenutno je največ kršitev v dejavnostih, ki najbolj goreče zagovarjajo spremembo zakona,” je rekla Jerkič.
Kako pa sindikati gledajo na rešitev, ki bi obveznost beleženja delovnega časa nalagala le tistim delodajalcem, pri katerih so ugotovili kršitve? Počivavšek je poudaril, da je to simptomatska rešitev. Inšpektorat je po njegovih besedah vrsto let opozarjal, da ne more nadzorovati delovnega časa in počitkov, če nima podatka o prihodu na delu. “Ta predlog za nas ni sprejemljiv,” je rekel.
Zadnja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti po novem vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje