Menu Item
Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je objavila anketo, s katero želi pridobiti kar največ informacij, kako državljani doživljajo, spremljajo in sporočajo informacije o potresih. Cilj je pridobiti informacije, kako se ljudem še bolj približati in jih seznaniti s pomembnostjo uporabe Arsovih vprašalnikov o potresu. "Vprašalnik o potresu deluje kot nekakšen intervencijski kanal, kot bi bila številka 112 za potrese," pravi Martina Čarman s Sektorja za seizmologijo na Arsu.
Namen raziskave Arsa je po besedah vodje Sektorja za seizmologijo na Arsu dr. Martine Čarman predvsem pridobivanje informacij, kako ljudje pridejo do njih in kako jih še učinkoviteje doseči. Prav tako želijo pridobiti informacije, kakšne novice o potresih in seizmologiji jih zanimajo in kaj morda še manjka Arsovi spletni strani za potrese.
“Seizmologija se v Sloveniji dogaja samo na Arsu, ki je edina institucija za to področje. Seizmologije ni niti na univerzah. Zato iščemo nove ideje, rešitve, da pridemo na pravi način do ljudi in jih prosimo, da izpolnjujejo vprašalnik za sporočanje o potresu, ko se potres zgodi,” pojasnjuje Čarman.
Uporaba in izpolnjevanje Arsovega vprašalnika o potresu je namreč zelo pomembno, ne samo z raziskovalnega stališča, ampak tudi za državo, saj na teh podatkih temelji tudi državni načrt, poudari.
Vprašalnik o potresu kot številka “112 za potrese”
Arso prek vprašalnikov dobi podatke neposredno s terena in v realnem času, kar je nemogoče, da bi sama naredila ena oseba v centru za seizmologijo. “Če pa nam ljudje s terena prek vprašalnikov sporočijo, kako so čutili potres, dobimo zelo široko sliko. Na podlagi informacij ljudi ocenimo intenziteto, podatke pa lahko nato zelo hitro posredujemo Upravi za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Tam imajo pripravljen državni načrt za potres na osnovi teh učinkov, iz njih pa razberejo poškodbe ter na katere regijske centre se usmeriti, kateri so prizadeti kraji in podobno,” izpostavlja pomembnost izpolnjevanja vprašalnikov.
Čeprav ljudje v osnovi izpolnjevanju vprašalnikov morda niso najbolj naklonjeni, Čarman meni, da je, ko človek začuti potres, bolj pripravljen rešiti tudi to. “Če ob tem sporočevalec ve, s kakšnim namenom to rešuje, pa je to še toliko bolj dragoceno. Vprašalnik o potresu namreč deluje kot nekakšen intervencijski kanal, kot bi bila številka 112 za potrese,” ponazori.
Na Arsovi spletni strani obstaja krajša (slikovna) in daljša (slikovna in tekstovna) verzija vprašalnika. Ker je vprašalnik o potresu zelo dobra orientacija, kaj se na terenu dogaja, si na Arsu želijo, da bi ljudje ob potresih izpolnjevali daljši vprašalnik, ki omogoča pridobivanje natančnejših informacij.
Razmišljali so tudi o aplikaciji, vendar so ostali pri spletni strani
Arso za spremljanje in sporočanje o potresih nima mobilne aplikacije. “Zelo smo razmišljali tudi o aplikaciji, ampak smo sklenili, da raje naredimo spletno stran, ki bo prilagojena mobilnim telefonom, ker je to tudi s tehničnega vidika lažje obvladovati. Nimamo pa aplikacije, kot je LastQuake od Evropskega sredozemskega seizmološkega centra (EMSC),” pravi.
Arso vključuje tudi podatke, ki jih ljudje sporočajo prek aplikacije LastQuake (za android in iOS). Evropski sredozemski seizmološki center (EMSC) namreč deluje s podporo evropskih seizmoloških institucij.
“Pri EMSC gre za zbirni center, ki nima svojih opazovalnic, ampak informacije prispevajo nacionalni centri. Iz teh podatkov nato oni tudi določajo skupno lokacijo in ostale podatke. Je institucija, ki deluje v nekem skupnem interesu s prispevkom vseh evropskih nacionalnih institucij. Tudi če ljudje sporočijo tja, je dobro,” zaključi Martina Čarman.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje