Menu Item
Ustavno sodišče bo tudi v prihodnje dosledno izpolnjevalo dolžnosti najvišjega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je ob dnevu ustavnosti poudaril novi predsednik Rok Čeferin. Med izzivi na področju varstva človekovih pravic je med drugim izpostavil hiter razvoj umetne inteligence, ki "lahko povsem zabriše mejo med resnico in lažjo".
Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je v nagovoru na slavnostni seji ob dnevu ustavnosti uvodoma spomnil, da se je ustavno sodišče v času epidemije covida-19 znašlo pred zahtevnim izzivom. Morali so odločati o skladnosti vladnih ukrepov z ustavo, pri iskanju odgovorov na ta vprašanja pa se nismo mogli opreti na preteklo sodno prakso, ker je takrat še ni bilo.
Čeprav so bile njihove odločitve takrat pogosto deležne kritik, tudi zavajajočih ali ideološko obarvanih, pa novi predsednik ustavnega sodišča ne dvomi, da je ustavno sodišče pri odločanju izhajalo iz pravega izhodišča, “in to je, da je treba tudi v trenutkih največje družbene krize spoštovati ustavo in zakon”.
Če smo ob koncu epidemije verjeli, da je najhujše za nami, pa smo se žal motili, tudi ugotavlja Čeferin. V Evropi namreč divja vojna, priča smo oboroženim spopadom na Bližnjem vzhodu in v drugih delih sveta. “Na področju varstva človekovih pravic je morda danes pred nami celo več izzivov, kot jih je bilo med pandemijo,” je opozoril.
Oboroženi konflikti in klimatske spremembe bodo okrepili migracije v Evropo, je dodal. “In bojim se, da bomo kmalu postavljeni pred težko odločitev o tem, katere begunce lahko iz humanitarnih razlogov sprejmemo in katerih ne moremo več sprejeti, in jih bomo morali zavrniti,” je izpostavil.
Čeferin opozoril na hiter razvoj AI
Med izzivi je izpostavil tudi hiter razvoj umetne inteligence. Živimo namreč v času, ko vojaška orodja umetne inteligence na podlagi vgrajenih algoritmov sama izbirajo tarče, na katere se pošljejo izstrelki, in ko lažne novice preplavljajo družbo, njihovi avtorji oziroma avtorji algoritmov, ki jih ustvarjajo, pa z njimi manipulirajo z javnim mnenjem in vplivajo na rezultate volitev.
Spomnil je, da je po drugi svetovni vojni in holokavstu na pogorišču Evrope nastal pravni red, ki je bil utemeljen na svobodnih medijih, svobodnih volitvah, prepovedi diskriminacije, vladavini prava in neodvisnemu sodstvu.
Čeferin verjame, da lahko izhod iz globalne krize, v kateri smo, temelji samo na spoštovanju teh vrednot. “In nikakor ne na maksimi nujnost ne pozna zakona,” je izpostavil.
K temu lahko in moramo prispevati vsi, največja odgovornost pa leži na organih oblasti, ki imajo največ vzvodov za varstvo demokratične ureditve, je opozoril.
Zagotovil je, da bo ustavno sodišče tudi v prihodnje odločno in dosledno izpolnjevalo svoje dolžnosti najvišjega varuha ustavnosti, zakonitosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.
“Pravna država v različnih delih sveta ogrožena”
V zadnjih letih opažamo, da je spoštovanje pravne države v različnih delih sveta ogroženo, pa je v nagovoru med drugim opozoril letošnji slavnostni govornik predsednik belgijskega ustavnega sodišča Luc Lavrysen.
To ne velja le za države, kot so Iran, Sirija ali Ruska federacija, kjer se zdi, da je bila pravna država preprosto odpravljena, temveč tudi v Svetu Evrope in Evropski uniji, kjer smo priča dogodkom, ki so v različnem obsegu zaskrbljujoči, je poudaril.
Spomnil je tudi na zmago Donalda Trumpa, ki je v ZDA močno spodjedla sistem zavor in ravnovesij. “Prvi načrti in imenovanja vzbujajo resno zaskrbljenost zaradi rušenja pravne države na drugi strani Atlantika,” je poudaril.
Tudi Lavrysen med izzivi za sedanje in prihodnje generacije izpostavlja vrnitev vojne agresije na evropsko celino in vpliv podnebnih sprememb.
Med razlogi za skrb pa je izpostavil spreminjajoče se politične razmere v Evropi, v kateri so ekstremistične stranke dobile več vpliva, na volitvah v Evropski parlament so se okrepile skrajno desne politične stranke, v več državah pa je skrajna desnica postala del vladajočih koalicij ali so skrajno desne stranke znatno povečale svoj delež glasov.
“Ta trend vpliva na sestavo in delovanje Evropskega sveta in Sveta ministrov EU, teles, v katerih se združujejo vodje vlad držav članic in nacionalni ministri, da določajo politično agendo na visoki ravni in sprejemajo zakonodajo EU,” je poudaril Lavrysen.
Ker se število evroskeptičnih voditeljev in političnih strank na nacionalni ravni povečuje, se lahko stališča držav članic spremenijo, je opozoril. Prav tako bi lahko države članice okrepile svoje poskuse oslabiti politično in zakonodajno moč EU v korist nacionalnih postopkov, kar bi privedlo do izvotlitve EU od znotraj, je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!