Menu Item
Potem ko smo včeraj razkrili, kako je vidni član SD Dejan Prešiček postal direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), danes objavljamo nekatere ugotovitve, ki opozarjajo na netransparentno delovanje tega centra v preteklosti. Prejšnje vodstvo zunanjega ministrstva je po naših informacijah zagovarjalo, da je potrebna celovita revizija in celo forenzična preiskava desetih let delovanja CMSR. A je ni bilo.
Predstavniki ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ki ga vodi Tanja Fajon (SD), bodo na današnji skupni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in komisije za nadzor javnih financ pojasnjevali, zakaj zunanje ministrstvo od junija lani, ko Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) vodi vidni član SD Dejan Prešiček, za projekte tega centra namenja bistveno več denarja kot prej.
Center je namreč po podatkih aplikacije Erar od junija lani od zunanjega ministrstva prejel več kot dva milijona evrov, prej pa v osmih letih skupaj 300.000 evrov. Prešiček, ki je za direktorja CMSR kandidiral dvakrat, pa je bil izbran na ponovljenem razpisu s pomembno spremenjenimi pogoji, kar smo na N1 razkrili v sredo.
Za stranko Socialnih demokratov problema ni. V odzivu za N1 so zapisali, da ima “Dejan Prešiček dolgoletne izkušnje pri vodenju kompleksnega javnega zavoda, kjer je vodil tudi najzahtevnejše investicijske in programske projekte. Glede na njegove mednarodne izkušnje pozdravljamo zagon, ki ga je z delom omogočil CMSR, ki je eden izmed ključnih stebrov zunanje podobe Republike Slovenije. Imenovanje je, kot smo lahko prebrali iz medijev, potekalo skladno s pravili in zakonodajo.”
Današnjo skupno sejo odbora za zunanjo politiko in komisije za nadzor javnih financ je zahtevala poslanska skupina SDS, ki predlaga tudi dva sklepa. Prvi je, naj zunanje ministrstvo v mesecu dni pripravi poročilo o ustreznosti in transparentnosti nakazil temu centru od maja 2020 do maja 2024, kar bi sicer pomenilo – če bi bil ta sklep sprejet – da bi bila zajeta tudi nakazila iz časa tretje vlade Janeza Janše. Toda v tistem času je bilo nakazil zunanjega ministrstva CMSR zelo malo.
Z drugim sklepom pa želi SDS doseči, da bi omenjeni delovni telesi državnega zbora pozvali Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), naj preveri poslovanje zunanjega ministrstva s CMSR v času aktualne vlade.
Prevozi, varovanje … strel v prazno?
Poslanska skupina SDS je v obrazložitvi zahteve za sklic seje med drugim navedla, da je iz Erarja razvidno tudi, da ima zunanje ministrstvo s centrom, ki ga zdaj vodi Prešiček, večmesečne in celo večletne pogodbe “za storitve prevozov za potrebe ministrstva, selitvene in špediterske storitve za potrebe ministrstva, fizično in tehnično varovanje ministrstva …”
To odločno zanikajo tako na ministrstvu Tanje Fajon kot v CMSR. Dejan Prešiček pravi: “Nobenih takšnih pogodb z MZEZ nimamo in tudi nobenih takšnih storitev nismo opravljali.” A SDS vztraja, da želijo preveriti podatke, ki da “izhajajo iz nakazil MZEZ”.
Glavna financerja projektov CMSR sta sicer ministrstvo za finance in ministrstvo za zunanje zadeve. Na MZEZ izpostavljajo, da višina financiranja tega centra v obdobju 2022–2024 ne odstopa od dolgoletnega povprečja, ki vse od leta 2007 znaša med enim in dobrimi tremi milijoni evrov letno – izjema je bilo leto 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida.
Ob tem pa dodajajo, da je to, ali denar namenja ministrstvo za finance ali ministrstvo za zunanje zadeve, odvisno od razpoložljivih sredstev v rednih proračunih ministrstev. Tako je, kot izpostavljajo v Mladiki, med letoma 2007 in 2009 CMSR financiralo zlasti finančno ministrstvo, v naslednjih petih letih ministrstvo za zunanje zadeve in med letoma 2016 in 2021 ponovno MZEZ.
V preteklosti se je “marsikaj dogajalo”
Naši sogovorniki poudarjajo, da je mednarodna razvojna pomoč, ki prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu razvoju, pomembna. In da je bila odločitev o okrepitvi tega sodelovanja strateška. A nekatere naše sogovornike vendarle čudi, da je v sedanjem mandatu za te projekte na voljo “tako veliko denarja”, medtem ko je na primer naša država v določenih obdobjih celo težko plačevala članarino v mednarodnih organizacijah.
Vsi so enotni, da mora biti financiranje razvojnih projektov transparentno in podvrženo konkretnim mehanizmom preverjanja, a je mogoče tudi slišati, da se je v preteklosti “marsikaj dogajalo”.
Po besedah enega naših virov na ministrstvih, ki financirajo razvojne projekte, v preteklosti ni manjkalo klicev gospodarstvenikov, ki so “izražali želje”, da bi dobili posel v določeni državi. Ali pa klicev politikov, ki so želeli “priskočiti na pomoč” svojim prijateljem iz gospodarstva.
Naši viri se spominjajo tudi projekta montiranja drage čistilne naprave v eni od držav Zahodnega Balkana, čeprav občina, v kateri ta naprava stoji, nato ni imela dovolj denarja niti za to, da bi menjala filtre.
“Visoka stopnja tveganja, sum na prevaro …”
Da razvojni denar ni vedno transparentno porabljen, je pokazala tudi revizija izvajanja in financiranja projekta razvojne pomoči iz podnebnega sklada preko CMSR, ki jo je leta 2018 opravila služba za notranjo revizijo tedanjega ministrstva za okolje in prostor.
Pri pregledu pogodbe in njenega izvajanja so bile ugotovljene “pomanjkljivosti z visoko stopnjo tveganja za ministrstvo, ki kažejo na pomembne neskladnosti z zakonodajo, tveganje izgube sredstev, sum na prevaro oziroma goljufijo ter tveganje neizpolnitve ključnih ciljev ministrstva”.
Tudi zaradi ugotovitev te revizije in še nekaterih drugih preverjanj je po besedah naših sogovornikov tretja Janševa vlada proti koncu mandata naročila izvedbo celovite revizije poslovanja CMSR med letoma 2010 in 2020 ter pripravo predloga ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti. Načrtovana je bila celo forenzična preiskava.
A je sedanja vlada nekaj mesecev po prihodu na oblast ta sklep razveljavila. Ministrstvo za zunanje zadeve smo vprašali, zakaj se jim revizija ni zdela potrebna.
Odgovorili so, da sta ministrstvo za finance in ministrstvo za zunanje zadeve maja 2022, torej tik pred koncem prejšnje vlade, pri pripravi predloga za izvedbo celovite revizije poslovanja CMSR ugotovila, da predmet revizije ni zadostno definiran in da zahteva za forenzično preiskavo ni utemeljena.
“Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil CMSR že vključen v revizije in evalvacije ter je že začel izvajati priporočila za izboljšanje poslovanja,” so navedli na MZEZ. In dodali, da je zunanje ministrstvo v soglasju z ministrstvom za finance oktobra 2022, torej že v času aktualne vlade, nato predlagalo razveljavitev sklepa o celoviti reviziji, ki ga je sprejela tretja Janševa vlada.
Med oteževalnimi okoliščinami za izvedbo omenjene revizije pa nekateri omenjeno tudi to, koliko bi revizija stala, in poudarjajo, da bi bilo zanjo treba odšteti med 60.000 in 80.000 evrov.
A naši viri, ki so v prejšnjem mandatu podpirali revizijo, pravijo, da so reviziji morda nasprotovali nekateri na “administrativnem nivoju”, da pa sta prejšnje vodstvo zunanjega ministrstva in tudi svet centra za odločitvijo trdno stala.
Tudi v aktualnem mandatu transparentnost CMSR, ki ga sedaj vodi vidni član SD Dejan Prešiček, ni popolna. Med drugim na njihovi spletni strani ni objavljeno, kdo so člani sveta CMSR, torej nadzornega organa centra, ki sta ga ustanovili Republika Slovenija in SID banka. Prav tako so po naših informacijah zahtevki CMSR za izplačilo sredstev zunanjega ministrstva občasno pomanjkljivi in jih je treba dopolnjevati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje