Menu Item
Slovenija je od leta 2016 razglašena za državo, prosto stekline. Zadnji primer silvatične stekline so pristojni zaznali januarja 2013, in sicer pri lisici. Ko se pri osebi, ki jo je ugriznila stekla žival, pokažejo prvi klinični simptomi, je za zdravljenje praviloma že prepozno. Ker je steklina še vedno smrtonosna bolezen, zaradi katere po svetu letno umre več kot 50 tisoč ljudi, je tako ključnega pomena predvsem preventivno cepljenje.
Steklina je ena najstarejših zoonoz, tj. bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka in obratno. Prvič je bila omenjena že v pradavnini, 2.300 let pred našim štetjem. Povzroča jo lyssavirus in lahko prizadene vse sesalce, vključno z ljudmi. Prenaša se prek okužene sline, z ugrizi in opraskaninami okuženih živali, pa tudi prek poškodovane kože in sluznice.
Slovenija je od leta 2016 skladno s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH) država, prosta stekline. Od lani ima ta status uradno priznan tudi na podlagi evropske zakonodaje. Čeprav so se že številne države razglasile za proste stekline – med drugim vse naše sosednje države –, se bolezen v nekaterih delih sveta še vedno pojavlja. Za urbano oziroma mestno steklino – poznamo tudi silvatično oziroma gozdno – tako vsako leto še vedno umre več kot 50 tisoč ljudi po svetu, predvsem v Aziji in Afriki, od koder izvira več kot 95 odstotkov svetovno potrjenih primerov. Kar 40 odstotkov ljudi, pri katerih zaznajo sum na okužbo z virusom stekline, je mlajših od 15 let. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se bolezen kljub razširjenosti cepiva še vedno pojavlja v več kot 150 državah po svetu.
Primarni prenašalci bolezni na človeka so psi, ki so odgovorni za do 99 odstotkov človeških obolenj. Ker steklina v regiji še vedno predstavlja tveganje za zdravje in življenje tako ljudi kot tudi živali, edini način v boju zoper to bolezen pa je cepljenje, je obvezno cepljenje psov najučinkovitejši preventivni ukrep.
Zakaj zakonodaja ne dopušča niti enodnevne zamude?
Pri nas od leta 2014 velja zakonodaja, ki natančno predpisuje, kdaj morajo biti lastniški psi cepljeni. Zakonodaja določa, da je nujno le cepljenje proti steklini, druga cepljenja so stvar odločitve lastnika. Prvi odmerek cepiva prejmejo med 12. in 16. tednom starosti, saj so do takrat v organizmu maternalna protitelesa, ki bi lahko imunizirala cepivo.
Drugo in tretje cepljenje pa je treba opraviti v razmikih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Vsa nadaljnja cepljenja potekajo v skladu z navodili proizvajalca cepiva, pomembno pa je, da lastniki hišnega ljubljenčka cepijo do datuma, navedenega v potnem listu. Če omenjeni datum zamudijo, se cikel triletnega cepljenja namreč prekine, cepljenje po prekinitvi pa se šteje kot prvo cepljenje.
Kot so nam pojasnili v Šolski veterinarski ambulanti BIC Ljubljana, se smejo cepiti le zdrave živali. Če žival ni zdrava, se mora cepljenje prestaviti. Tudi breje psice se lahko proti steklini cepijo brez zadržka, cepljenje proti kužnim boleznim je odsvetovano, se pa priporoča cepljenje proti herpesu. Na vprašanje, zakaj je zakonsko določeno datumsko zaporedje cepljenja in zakaj se v primeru enodnevne zamude triletni cikel prekine in začne znova, so odvrnili le, da tako veleva zakonodaja. Zdravstveno utemeljenega razloga torej ni, in čeprav bi štirinožne družinske člane cepili teden dni pred določenim datumom ali po njem, to ne bi naredilo bistvene razlike. “Je bilo pa do pred nekaj leti cepljenje proti steklini zakonsko obvezno vsako leto, torej je zdajšnji triletni cikel, ki mu sledi pavza, že napredek,” so še pojasnili.
Z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pa so medtem sporočili, da je bila odločitev o režimu cepljenja proti steklini sprejeta na podlagi raziskav, ki so pokazale, da je, predvsem pri mladih živalih, imunost po prvem (enkratnem) cepljenju nezanesljiva. “Na osnovi ocene epizootiološke situacije doma in v regiji ter na podlagi nove EU-zakonodaje je v pripravi pravilnik, ki bo področje stekline na novo urejal in kjer bodo upoštevani vsi dejavniki, ki vplivajo na določitev pogojev in ukrepov v zvezi s steklino in preprečevanjem vnosa, prenosa in širjenja ter v prvi vrsti varovanja zdravja in življenj ljudi,” so še dodali.
Cena posameznega odmerka cepiva proti steklini v Sloveniji je v vseh veterinarskih ambulantah enotna, in sicer znaša skupaj s cepljenjem, dehelmintizacijo (odpravljanje črevesnih zajedavcev), vpisom v centralni register in pristojbino 31,42 evra. Če lastniki psov ne izvajajo ukrepov, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo, jim preti od 125,19 do 417,29 evra globe.
Tudi mačke lahko zbolijo za steklino, a cepljenje zanje ni zakonsko obvezno. Obvezno je le, če žival prečka mejo, so še pojasnili v Šolski veterinarski ambulanti. Dodali so, da je pri mačkah časovni razmik med posameznimi poživitvenimi odmerki odvisen predvsem od vrste cepiva, saj je pri nekaterih potrebna tudi pogostejša revakcinacija.
Inkubacija in potek bolezni pri človeku
1. obdobje – inkubacija: obdobje od okužbe do prvih znakov bolezni je lahko kratko in traja nekaj dni, lahko pa je tudi ekstremno dolgo in traja več let. V povprečju se prvi znaki razvijejo v nekaj tednih ali mesecih. Inkubacijska doba je odvisna predvsem od mesta ugriza oziroma vstopa virusa v organizem. V času inkubacije bolniki nimajo težav.
2. obdobje – začetni znaki bolezni: prvi znaki se začnejo kazati, ko virus potuje proti hrbtenjači in osrednjemu živčevju. Trajajo od dva do deset dni, bolniki imajo neznačilne simptome, kot so vročina, glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost. Na mestu ugriza lahko občutijo bolečine ali nenormalne občutke, kot so ščegetanje, zbadanje, mravljinčenje in otrplost. Pojavijo se tudi vedenjske motnje, nemir, razdražljivost, preplašenost, depresija, neješčnost, nespečnost, strah in agresivnost.
3. obdobje – prizadetost živčevja: traja od dva dni do enega tedna in lahko poteka kot:
– furiozna oblika, za katero so značilni pretirana vzdražljivost, krči, hidrofobija (sprva pri pitju tekočine in pozneje pri poskusu požiranja), strah, zmedenost, delirij, halucinacije, hitro dihanje in pretirano slinjenje. Bolnik umre v komi teden dni po pojavu simptomov zaradi splošne ohromitve in srčnožilne odpovedi.
– paralitična oblika, za katero so značilne ohlapne ohromitve mišic, visoka vročina, zaprtje in zastoj urina, redko se pojavi tudi hidrofobija. Paralitična oblika traja lahko mesec dni, smrt nastopi zaradi ohromitve mišic jezika, žrela, grla in dihalnih mišic.
Vir: NIJZ
Steklina v Sloveniji kot zgodba o uspehu
Za urbano steklino, tj. steklino, ki jo prenašajo domače živali, je med letoma 1946 in 1950 po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) umrlo 14 ljudi, nato je bila z uvedbo obveznega cepljenja psov bolezen izkoreninjena. Kmalu po drugi svetovni vojni pri nas zaradi stekline med ljudmi ni bilo več smrtnih žrtev. Zadnji primer stekline pri ljudeh smo pri nas zaznali leta 1950, zadnji primer urbane stekline pa leta 1954.
Leta 1995 smo v Sloveniji začeli še cepljenje lisic proti steklini. Takrat je bilo v enem samem letu potrjenih 1.068 primerov stekline. Od januarja 2013 do danes pa v državi nismo imeli nobenega primera stekle živali. Z uvedbo polaganja vab, ki vsebujejo oslabljen živ virus, je tako v Sloveniji začelo upadati število steklih živali.
Zadnje peroralno cepljenje lisic proti steklini je bilo izvedeno jeseni 2019. “Še vedno pa, zaradi negotove situacije v regiji, vzdržujemo zalogo cepiva za nujne primere, če bi se steklina znova pojavila. Na tak način bi bilo mogoče hitro ukrepati in tako preprečiti nadaljnje širjenje stekline,” so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Na UVHVVR poleg tega posebno pozornost posvečajo ukrepom za zgodnje odkrivanje morebitnih primerov, vključno z ozaveščanjem in izvajanjem pasivnega nadzora, ki temelji na prijavi vsakega sumljivega primera. “To je živali, ki kažejo znake, na podlagi katerih se lahko posumi na steklino,” so pojasnili na upravi. Vsako leto tako 28. septembra, na dan obletnice smrti francoskega mikrobiologa in kemika Louisa Pasteurja, ki je razvil prvo cepivo proti steklini in leta 1885 s cepivom cepil devetletnega dečka, ki ga je ugriznil stekli pes, obeležujemo svetovni dan boja proti steklini. Ta je v prvi vrsti namenjen ozaveščanju, preprečevanju in zavzemanju za odpravo stekline po vsem svetu. Letos je potekal pod sloganom “Steklina: eno zdravje, nič smrti”, cilj, ki je postavljen v ospredje, pa je izkoreninjenje bolezni pri ljudeh do leta 2030.
“Letošnja tema nosi pozitivno sporočilo, saj se osredotoča na eno zdravje z zavedanjem, da je izkoreninjenje urbane stekline mogoče, kljub temu da bolezen na letni ravni še vedno zahteva več kot 50.000 človeških življenj,” so ob letošnjem svetovnem dnevu sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob tem so dodali, da bomo v Sloveniji le s preventivnimi ukrepi status države, proste stekline ohranili tudi v prihodnje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje