Menu Item
Z začetkom prihodnjega leta bo v EU prepovedana uporaba amalgamskih zalivk, ker vsebujejo živo srebro. Slovenija bo ena od držav, ki bo zaprosila za odlog prepovedi, bodo pa bele zalivke kljub temu po novem letu lahko dobili mlajši od 26 let. Ob novih pravilih bomo potrebovali več zobozdravnikov.
V Evropski uniji bo od 1. januarja prihodnje leto prepovedana uporaba amalgamskih zobnih zalivk oziroma plomb, predvideva uredba o živem srebru. Države članice lahko postopno uvedbo prepovedi preložijo do 30. junija 2026. Za odlog bo zaprosila tudi Slovenija, je prvi poročal Dnevnik.
Amalgamskih zalivk se že zdaj ne uporablja za otroke do 15. leta, nosečnice in doječe matere. Tej skupini ljudi bele (uradno imenovane kompozitne) zalivke v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Tudi odraslim pa Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) plača bele zalivke v vidnem sektorju, to so prvi trije zobje zgoraj in spodaj. Za vse ostalo je treba (do)plačati.
Neuradno naj bi obvezno zdravstveno zavarovanje od začetka prihodnjega leta krilo bele zalivke za paciente do 26. leta. Popolna prepoved amalgama bo predvidoma uveljavljena s 1. 7. 2026, kar mora sicer še potrditi Evropska komisija, a se težav ne pričakuje, saj Slovenija ni edina, ki želi podaljšanje. “Začasno odstopanje do 30. junija 2026 bo odobreno državam članicam, ki potrebujejo več časa za prilagoditev svojih nacionalnih zdravstvenih sistemov,” pravijo na Evropski komisiji.
“Bela zalivka bo postopoma postala v celoti pravica za vse zavarovane osebe, najkasneje 1. 7. 2026,” pravijo na ZZZS. In koliko bo to stalo? Za prvo fazo, torej bele zalivke za mlade do 26. leta, bodo po izračunih ZZZS potrebovali 3,1 milijona evrov letno, za vse zavarovance pa 16,1 milijona evrov letno.
“Amalgam ni nevaren za paciente”
“Razlogi, da se je EU odločila za prepoved, so predvsem okoljski, in ne zdravstveni,” za N1 pravi zobozdravnik in predsednik delovne skupine za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović.
“Amalgamske zalivke vsebujejo živo srebro, a to se sprošča v okolico predvsem ob izdelavi in morebitnem odstranjevanju zalivke. Škodljivim vplivom smo tako še najbolj izpostavljeni zobozdravniki, pacienti pa le, ko se zalivko izdela in če jo je treba zamenjati,” pojasnjuje in dodaja, da zobozdravniki danes uporabljajo dobra zaščitna sredstva in sesalnike, ki odstranjujejo tudi hlape. “Ko je plomba enkrat v ustih, je stabilna in se iz nje ne sproščajo hlapi živega srebra,” zagotavlja.
V EU kljub se vsako leto za zobne zalivke porabi okoli 40 ton živega srebra.
Bele zalivke so precej dražje
“Zobozdravniki seveda podpiramo napredek in uporabo sodobnih materialov,” pravi Pavlović, a dodaja, da velja amalgam za daleč najboljši javnozdravstveni material v zobozdravstvu zaradi svoje uporabnosti ter nizkih stroškov. Izdelava amalgamske zalivke zobozdravniku vzame okrog pol ure, bele zalivke pa eno uro. Veliko dražji je tudi material, bele zalivke so narejene na osnovi smole.
ZZZS zobozdravnikom za izdelavo triploskovne bele zalivke za odrasle (trenutno so to nosečnice in doječe matere) plačuje po 57,35 evra. “Pred prvo fazo uvedbe, 1. 1. 2025, bo ZZZS ponovno preveril morebitne podražitve kompozitnega materiala in ustrezno korigiral cene zalivk,” pravijo na zdravstveni zavarovalnici.
“Neformalno kroži podatek, da naj bi ZZZS za belo zalivko plačal med 60 in 70 evri. S tem mora ambulanta kriti vse stroške, bruto bruto delo zobozdravnika in asistentke, informatizacijo, amortizacijo opreme, kar je misija nemogoče,” na to odgovarja Pavlović in dodaja, da s takimi sredstvi njegovi kolegi (v javnem zobozdravstvu) ne bodo mogli delati in bodo prestopili med zasebnike, s čimer “bodo bele zalivke postale v celoti plačljive za vse”.
Glede na anketo zdravniške zbornice se cena triploskovne bele zalivke v samoplačniških in koncesijskih ambulantah giblje od 120 do 150 evrov, s čimer se po besedah Pavlovića lahko pokrijejo vsi stroški.
Potrebovali bomo več zobozdravnikov
Da bi namesto amalgamskih uporabljali le bele zalivke, bi morali po podatkih ZZZS v Sloveniji zagotoviti 50 dodatnih zobozdravniških timov. “Ti bodo razpisani po običajnem postopku. Za primerjavo, ZZZS je lani na podlagi razpisa v javno mrežo vključil dodatnih 20,7 zobozdravstvenih ambulant, z razpisom jih je želel zagotoviti 26, a je bilo ponudb manj,” pojasnjujejo na ZZZS. Letos je ZZZS razpisal dodatnih 23,8 v javni zobozdravstveni mreži, za zdaj jih je oddal 11.
Pavlović pravi, da bi potrebovali precej več, 140 novih zobozdravniških timov. “In to le zato, da bi zagotovili trenutno dostopnost do zobozdravstvenih storitev, ki pa je slaba, saj pol milijona prebivalcev nima osebnega zobozdravnika,” opozarja.
Pavlović dodaja, da obstajajo tudi alternativni materiali, ki so bistveno cenejši od belih zalivk. Za izdelavo plombe iz teh – gre za steklasto-ionomerne cemente – zobozdravnik potrebuje približno toliko časa kot za izdelavo amalgamske. Ti materiali so sicer manj trdni od belih in amalgamskih zalivk, a se njihove lastnosti izboljšujejo.
Na zbornici pravijo, da ob taki rešitvi ne bi potrebovali novih programov, ampak le več denarja za material, za bele zalivke pa bi pacienti še naprej doplačevali. “Tako bi lahko še vedno vsi dostopali do belih zalivk, saj bi zavarovalnica plačala delež te plombe, finančno breme za prebivalce pa ne bi bilo tako visoko,” dodaja Pavlović.
O tem, kakšni bodo standardi za materiale in izdelavo, bo odločila stroka, pravijo na ZZZS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje