Menu Item
Poplave, toče, suše in požari postajajo naša realnost in prav je, da se temu prilagajamo, je na forumu o izzivih podnebnih sprememb in pravici do zdravega življenjskega okolja opozorila predsednica države Nataša Pirc Musar. Čeprav rešitev podnebne krize ni enostavna, pa ne smemo popuščati skušnjavam populizma, je opozorila.
Kot je v uvodnem nagovoru spomnila predsednica države, sta ohranjanje okolja in boj proti podnebnim sprememba med ključnimi nalogami njenega mandata. “Pretekli dve leti sta me utrdili v prepričanju, da so potrebni dogovori in ukrepanje zdaj in to na vključujoč način. V svojih stikih z ljudmi, predvsem z mladimi, zaznavam vedno večjo zaskrbljenost, zanimanje in angažiranost širše javnosti za ohranjanje narave. Ljudje si želimo živeti v zdravem okolju,” je izpostavila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Opozorila je tudi na porast podnebnega skepticizma in zanikanja, ki po njenih besedah zameglita resnično sliko. “Čeprav rešitev podnebne krize ni enostavna, ne smemo popuščati skušnjavam preprostih razlag, populističnih sloganov, ki ne prinašajo rešitev,” je dodala Pirc Musar.
Poudarila je, da ugotovitve o podnebnih spremembah po njenem mnenju temeljijo na dejstvih in znanstvenih dognanjih. “Pravzaprav nas preseneča točnost dosedanjih napovedi z edino izjemo, da se te žal dogajajo še hitreje, kot so prvotno napovedovali. Globalne temperature so se že dvignile za skoraj 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven. Prav tako so emisije ogljikovega dioksida v letu 2023 dosegle najvišjo raven v zgodovini. To niso zgolj statistični podatki, to so opozorila,” je podčrtala in dodala, da je današnji forum namenjen skupnemu razmisleku o tem, kako obrniti ta trend.
Kakovost zraka eden ključnih izzivov
Da potrebujemo povečanje odpornosti na podnebne spremembe in na naravne nesreče, je pred zbranimi poudaril tudi minister za naravne vire Jože Novak. “To pa zahteva spremembo praks, navad, pričakovanj in tudi načinov sobivanja. Pred nami je dolgotrajen proces,” je ocenil. Novak kot rešitev za to med drugim vidi v razvoju in prilagojenem načinu razvoja družbe. “Ljudje se bomo morali navaditi na te ekstremne pojave in se naučiti živeti z njimi,” je dejal in dodal, da je mogoče samo z aktivnostjo in preventivo pripomoči k varnejšemu življenju.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl pa je opozoril na to, da pravico do zdravega življenjskega okolja pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. “Dolgoročna in neomejena gospodarska rast pogosto presega zmogljivosti našega planeta, za to je skrb za okolje bolj kot kadarkoli nujna,” je poudaril.
Med ključnimi izzivi na področju stanja v okolju je Vajgl izpostavil kakovost zraka. “Slovenija zlasti ob gozdnatih in podeželskih območjih pogosto daje vtis čistega zraka, a se v resnici soočamo z izrazitimi izzivi v večjih mestih in industrijskih središčih. Predvsem pozimi, ko se začne kurilna sezona, pogosto beležimo visoke ravni prašnih delcev, ki so neposredna posledica kurjenja v individualnih kuriščih, prometu in industriji,” je navedel.
“Dobre strategije že imamo, a se ne izvajajo”
V nadaljevanju so se povabljeni strokovnjaki osredotočili na podnebne spremembe in vprašanje uresničevanja mednarodnih zavez Slovenije. Direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ministrstvu za okolje Mojca Dolinar je opozorila, da se je v zadnjih 60 letih globalna temperature dvignila za 2,5 stopinje Celzija, do sredine stoletja pa se bo dvignila za vsaj še eno stopinjo. Posledice tega se bodo odrazile v daljših in intenzivnejših vročinskih valovih, na letni ravni pa bo več padavin predvsem na račun zimskih padavin. “Žal pa te zimske padavine ne bodo več v obliki snega oziroma vedno manj,” je opozorila.
Poleg znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 na ničlo rešitev za zaustavitev trenutnih trendov Dolinar vidi v dobrih ukrepih prilagajanja, pri katerih pa v Sloveniji zaostajamo.
Da bi se morali ukrepi prilagajanja izvajati vzporedno z ukrepi blaženja, pa je prepričana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Pri tem je opozorila tudi na neusklajenost v posameznih sektorjih pri oblikovanju teh politik. Skrbi jo tudi trenutni trend pisanja novih strategij prilagajanja, saj po njeni oceni dobre strategije v nekaterih sektorjih že, a se žal do sedaj niso izvajale.
O tem, da se bo moral trenutnim trendom zelenega prehoda moral prilagoditi tudi gospodarski sektor, pa je poudaril okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein. “Še naprej lahko spodbujamo energetsko intenzivno industrijo, ampak to nas bo zelo drago stalo,” je posvaril.
Nekdanji evropski komisar v Evropski komisiji Janez Potočnik pa je povedal, da je za trenutno krizo kriva netrajnostna raba naravnih virov. V okviru tega bi morali najti rešitev za to, kako človekove potrebe zadovoljiti z manj porabe naravnih virov. Gre za četrti v vrsti predsedničinih forumov, ki potekajo skozi mandat predsednice Pirc Musar in so povezani s strateško pomembnimi temami za prihodnost Slovenije in ljudi.
Kaj lahko storimo?
Kot je v izjavi po koncu foruma dejala Pirc Musar, je bilo mogoče danes na dogodku slišati nešteto priporočil in dobrih idej, kaj je treba storiti za ohranitev našega planeta pri življenju. Med sodelujočimi so bili strokovnjaki z različnih področij in predstavniki treh ministrstev, zadolženih za implementacijo zelene agende. “Te predloge bom pozorno pregledala, prebrala in se pogovorila z vlado, kaj je tisto, kar lahko država naredi,” je zagotovila.
Ob tem je poudarila, da Slovenija pri odzivanju na podnebne spremembe ni “osamljen otok sredi ocena”. “Znotraj širše mednarodne skupnosti lahko pripomore s svojimi idejami in nenazadnje tudi z zgledi,” je ocenila predsednica, ki prav tako ne pristaja na argument, da prilagajanje podnebnim spremembam pomeni zavoro pri razvoju.
Po besedah svetovalke predsednice za podnebne politike in človekove pravice Eve Tomič, ki je vodila uvodni panel foruma, pa je sporočilo današnjega dogodka v tem, da je podnebna kriza lahko tudi priložnost. “Poleg cilja znižanja ogljičnih izpustov do leta 2040 na ničelno raven je forum poudaril tudi potrebo prilagajanja na podnebne spremembe, da bomo bolj odporni na to, kar prihaja,” je dejala. Med danes slišanimi predlogi je izpostavila potrebo po medsektorski instituciji, ki bi bdela nad hitrostjo in učinkovitostjo teh ukrepov.
Barbara Simončič iz evropske skupnosti za inovacije na področju podnebnih sprememb EIT CLIMATE KIC je medtem med ključnimi spremembami, za katere so se zavzeli sodelujoči na dogodku, izpostavila potrebo po javnofinančni reformi, novih obdavčitvah in ukinitvah okolju škodljivih subvencij ter povečanje izobraževanja in ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb na vseh ravneh.
O pomenu ozaveščanja je v okviru zaključnega panela spregovoril tudi generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda. Kot je dejal, je to ena od ključnih nalog njihovega direktorata, pri kateri se srečujejo s pojavom skepticizma, ki je v porastu in ga je treba naslavljati. Obenem si prizadevajo oblikovati politike, ki bi vsem deležnikom zagotovile pogoje za nizkoogljični življenjski slog. Direktorat upravlja tudi s sredstvi podnebnega sklada, ki je po njegovi oceni pomemben vir za spodbude podjetjem, gospodarstvu in posameznikom za različne zelene naložbe. Rezultati so med drugim vidni v razmahu sončnih elektrarn in toplotnih črpalk.
Da je najučinkovitejši ukrep za blaženje podnebnih sprememb ta, da okolju pripišemo ceno, pa je v razpravi poudaril podnebni znanstvenik in predsednik podnebnega sveta Žiga Zaplotnik. “Prve poskuse tega vidimo s t. i. ogljičnim davkom. To ni nič drugega kot to, da pripišemo družbeno ceno ogljikovemu dioksidu s škodo, ki jo bo povzročal nam in prihodnjim generacijam,” je ponazoril. Dodal je, da bo treba v prihodnje ceno pripisati tudi rudninam, ki jih pridobivamo iz Zemljine skorje.
Dotaknil se je tudi sodelovanja podnebnega sveta in ministrstva za okolje, ki je po njegovi oceni dobro. Veseli ga, da so pristojni pri oblikovanju zakonodajnih predlogov upoštevali njihov predlog glede obdavčitve zasebnih letov. Čeprav je prepričan, da s tem celotnega problema v Sloveniji ne bomo rešili, pa je to “zelo močno simbolno sporočilo, da onesnaževalec plača”.
Filozofinja Renata Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je medtem v razpravi v okviru panela poudarila, da bi morale pristojne mednarodne institucije, kot so Združeni narodi in Svet Evrope ter drugi, začeti razmišljati o predlogu nove človekove pravice, ki bi obravnavala psihološke in fizične grožnje, ki jih ljudje doživljajo od zgoraj – iz zračnega prostora in vesolja – ter ki zadevajo podnebne spremembe, povečevanje nadzorovanja in vojaških napadov. “Pri klimatskih spremembah mislimo, da je psihološki element, strah, ki ga imamo in ga čutimo zaradi klimatskih sprememb, ravno tako popolnoma pozabljen. Zato človekova pravica, ki jo predlagamo, naslavlja oboje – fizično nevarnost za človeka in psihološko nevarnost,” je predlog skupine mednarodnih znanstvenikov, del katere je tudi sama, predstavila Salecl.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje