Menu Item
Slovenci te dni po družbenih omrežjih delijo posnetke in fotografije jat lastovk, ki so zavzele številne balkone ali pa so se druga ob drugo stiskale na okenskih policah. Številni so svoje objavili pospremili z znanim verzom "Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma" iz slovenske pesmi Ansambla Franca Miheliča, a razlog za tako vedenje teh ptic selivk je veliko bolj žalosten. Zaradi hladne fronte so onemogle morale poiskati zatočišče, zaradi pohlajenosti in sestradanosti pa jih je več sto — morda celo več tisoč — poginilo.
Čeprav smo v obdobju, ko se lastovke zbirajo in se počasi odpravljajo na dolgo pot proti jugu, so bili številni Slovenci v zadnjih dneh priča nevsakdanjim prizorom.
Jate lastovk so zidove hiš prekrile, na desetine se jih je drenjalo na balkonih ali pa so se druga ob drugo stiskale pod mostovi. Žalosten pa je bil marsikje pogled na tla, kjer je ležalo tudi po več deset poginulih ptic.
Varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic je za N1 pojasnil, da je vzrok za takšno vedenje lastovk hladna fronta, ki nas je zajela. “Neugodni vremenski pogoji, v tem primeru dež in močna ohladitev, za ptice predstavljajo dodaten stres, zaradi katerega porabijo več energije,” je dejal. V boljših razmerah bi izgubljeno energijo nadomestile z večjo količino hrane, a zdaj tudi hrane ni. Hranijo se namreč zgolj z letečimi žuželkami, ki jih je v tem času že v osnovi veliko manj, poleg tega pa se v slabem vremenu skrijejo.
Ta situacija je za lastovke še toliko bolj ekstremna, ker smo iz vročega obdobja, ko je bilo hrane v izobilju, čez noč prišli v mraz, ko te hrane ni. “Zato so žužkojede ptice toliko bolj na udaru. Lastovke se namreč z drugo hrano, kot so sadje, semena, ne prehranjujejo,” je pojasnil. “Veliko ljudi je poročalo, da lastovke skačejo po cestah ali pa letajo zelo nizko. Iz obupa so pobirale žuželke s tal.”
Prizori so marsikoga po Basletovih besedah presenetili, ker se selitve lastovk ob normalnih pogojih dogajajo visoko nad nami in niso vidne. Tokrat pa smo ogromno število lastovk, ki so vsepovsod iskale zavetje, opazili. Prizori lastovk, ki iščejo zavetje, niso tako redki, le na manjših območjih se zgodijo, je dodal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka. “Na enem kraju se zgodijo posamezne nevihte, plohe … navadno ni tako kot zdaj, ko je praktično tri četrtine Evrope zajela hladna fronta.”
Številne niso preživele.
“Koliko ptic je poginilo, ne vemo, gre pa za veliko število: nekaj sto, morda celo tisoč. To se je dogajalo po vsej državi, največ poročil smo dobili iz Pomurja, Štajerske, Dolenjske in nekaj tudi iz osrednje Slovenije.” Samo ob Savi med Krškim in Brežicami je biolog Klenovšek naštel vsaj 200 poginulih lastovk. “Pred dvema dnevoma jih je letelo še veliko, včeraj le še posamezne.”
Kako lahko onemoglim pticam pomagamo?
Basle je povedal, da se lastovkam, ker je “obseg enostavno prevelik”, žal ne da pomagati.
Če pa onemoglo ptico najdete, Basle vseeno svetuje, da jo namestite nekam na toplo za nekaj časa, da se posuši. Po njegovih besedah bi bilo dobro, če bi jo tudi nahranili, a obenem priznava, da je to precej težko, saj se prehranjujejo zgolj z (letečimi) žuželkami.
V trgovinah za živali lahko sicer kupite ličinke mokarjev, “ki so dobra hrana”, vseeno pa je Basle realen. “Kljub naši pomoči je za veliko teh onemoglih ptic prepozno.” Nekaj jih je skušal rešiti tudi Klenovšek, a so vse poginile. “Težava je, da se pustijo ujeti z roko, ker nimajo moči zbežati. Tako so že shirane in podhranjene,” je dejal.
Lastovkam bi zdaj najbolje delo daljše obdobje brez dežja, saj se bodo takrat začele znova premikati tudi leteče žuželke. Tako bodo ptice znova lahko lovile in pridobile nujno potrebno energijo.
Podobni prizori tudi drugod po Evropi: “Pobiramo cele kilograme poginulih lastovk”
Ciklon Boris je jate lastovk zdesetkal tudi drugod po Evropi. V avstrijskem zavetišču Vösendorf po besedah glavnega skrbnika Stefana Scheidla vladajo dramatične razmere, po mestih pa pobirajo celo kilograme poginulih ptic. “Trenutno sem pod mostom Reichsbrücke na Dunaju. Na stotine jih tu išče zatočišče in se stiska skupaj. Žal je to smrtna past, saj se med seboj pritiskajo ob špice za zaščito pred golobi. Večina tistih, ki jih najdemo tukaj, je že poginula,” je povedal za Kronen Zeitung.
Foto: Tierschutz Austria/Facebook
Foto: Tierschutz Austria/Facebook
Foto: Tierschutz Austria/Facebook
Foto: Tierschutz Austria/Facebook
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!